Če dogovora z Grčijo ne bo in bi prišlo do razglasitve plačilne nesposobnosti, bodo posledice različno čutile tudi druge države, pravi finančni minister Dušan Mramor. Da bi nevtralizirali pričakovane negativne učinke za Slovenijo, mora ta po njegovih besedah pospešiti že začrtane aktivnosti in ukrepe, tudi strukturne spremembe na vseh področjih.
Ker je Slovenija t.i. periferna država, ki je bila tudi tik pred tem, da bi potrebovala program trojke, lahko pričakujemo povišanje obrestnih mer za zadolževanje in nekoliko bolj otežen dostop do finančnih trgov, kot je bil doslej, je dejal finančni minister.
Da bi maksimalno nevtralizirali ta tveganja, ki jih pri Sloveniji vidijo finančni vlagatelji, je po Mramorjevih besedah nujno pospešiti vse aktivnosti, ki jih je Slovenija že začrtala za letošnje in prihodnje leto. Kot je dejal, imamo trenutno v parlamentu vrsto zakonov in strategij, med katerimi je omenil izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu, strategijo o upravljanju s kapitalskimi naložbami države ter zakon o davčnih blagajnah.
Če ne bomo sprejeli fiskalnega pravila, nadaljevali s privatizacijo, sprejeli razvojnega in investicijsko naravnanega proračuna, in če ne bomo izvršili tistega, kar predvideva nacionalni reformni program za leti 2015 in 2016, bodo posledice lahko precejšnje, pravi Mramor. Vsi ti ukrepi so namreč po njegovih besedah tisti, ki povečujejo zaupanje v državo.
Pri tem opozarja, da ne gre le za višino obrestnih mer za dolgove države, ampak tudi za dostop do virov financiranja za podjetja in s tem seveda njihovo uspešnost poslovanja. Slovenija pa bo po njegovih besedah morala pospešiti tudi strukturne spremembe na vseh področjih, tudi na področju pokojnin, izobraževanja, zdravstvenem področju, področju dolgotrajne nege in socialnih transferjev.
Posledice za Slovenijo je težko napovedati
Na vprašanje o morebitnih ocenah finančnih in gospodarskih posledicah plačilne nesposobnosti Grčije za Slovenijo Mramor odgovarja, da je te težko napovedovati, saj je odprtih še kar nekaj poti. Tudi glede možnosti izstopa Grčije iz območja evra je po njegovih besedah še prezgodaj soditi.
Kot je dejal, Grčija zaenkrat ostaja v evrskem območju, kljub odločitvi, da se ji program pomoči ne podaljša in dejstvu, da v soboto dogovora z Atenami ni bilo. Pri tem je minister spomnil, da je bilo v igri približno približno 15 milijard evrov sredstev, ki bi Grčiji omogočale, da ostane plačilno sposobna. Ko bo v torek zapadlo večje plačilo obveznosti do Mednarodnega denarnega sklada, lahko tako po njegovih besedah pričakujemo, da Grčija tega ne bo zmogla in bo verjetno prišlo do razglasitve plačilne nesposobnosti.
Poleg tega je v zadnjem času zaradi negotovosti v Grčiji prišlo do navala na banke. Grki so dvigovali denarne vloge in jih tudi nakazovali v tujino, tako da je bančni sistem Grčije trenutno zelo šibek, je spomnil minister.
Razmere sprožajo vrsto negotovosti, pravi Mramor, a dodaja, da bo z novimi mehanizmi, ki jih je med krizo razvila EU in še posebej območje evra, možno v veliki meri zmanjšati tveganja, ki bi jih taka situacija sprožila. Ne glede na to pa posledice bodo, največje seveda za Grčijo, potem pa različno tudi za druge države, je sklenil.
Erjavec meni, da dogovora ne bo
Zunanji minister in predsednik DeSUS Karl Erjavec meni, da do dogovora z Grčijo ne bo prišlo, grška vlada pa se je za referendum odločila, ker ne more izpolniti nerealnih predvolilnih obljub. "Očitno se je grški premier Aleksis Cipras odločil za referendum, ker ne more izpolniti nerealnih predvolilnih obljub o tem, da Grčiji ne bo treba izpolnjevati obveznosti, ki jih je postavila EU," je navedel zunanji minister in dodal, da "verjetno lahko pozabimo na denar, ki smo ga dali Grčiji".
Erjavec je mnenja, da želi grška vlada svoj očiten neuspeh v pogajanjih z EU pokriti z referendumom in da se Grčiji bliža politična kriza, ki bo imela za posledico predčasne parlamentarne volitve ali celo izstop te države iz območja evra.
Po mnenju predsednika SD Dejana Židana pa je krivdo mogoče iskati tudi v na trenutke pokroviteljskem, mogoče celo privoščljivem ravnanju voditeljev EU.
ECB je sporočila, da ohranja nujno likvidnostno pomoč Grčiji na sedanji ravni.
KOMENTARJI (241)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.