V ustavi je glede nezaupnice vladi predvideno, da jo lahko državni zbor izglasuje tako, da na predlog najmanj desetih poslancev z večino glasov vseh poslancev izvoli novega predsednika vlade. S tem je dotedanji predsednik vlade razrešen, mora pa skupaj s svojimi ministri opravljati tekoče posle do prisege nove vlade.
Med vložitvijo predloga za izvolitev novega predsednika vlade in volitvami mora poteči najmanj 48 ur, razen če DZ z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev ne sklene drugače, ali če je država v vojnem ali izrednem stanju.
Ustava tudi določa, da se je v enem mesecu potrebno odločiti, ali bo DZ uspel izvoliti nekega drugega predsednika vlade. V skladu s poslovnikom DZ pa je predvideno, da lahko po izglasovani nezaupnici vladi predsednik republike, poslanska skupina ali najmanj deset poslancev najkasneje v sedmih dneh predložijo kandidature za novega predsednika vlade. V skrajnem primeru bi lahko tudi, če ne bi na ta način prišli do novega mandatarja, sedanji predsednik vlade ponovno ponudil glasovanje o samem sebi. V tem primeru pa ustava izrecno predvideva, da je predsednik vlade izglasovan z navadno večino glasov.
Med drugim pa del poslovniških določb v primeru izglasovane nezaupnice pravi, da lahko predsednik vlade ali najmanj deset poslancev zahteva ponovno glasovanje o zaupnici. Če je bilo prvo glasovanje o zaupnici povezano s sprejemom zakona ali druge odločitve v DZ, ponovno glasovanje o zaupnici ne spremeni že sprejete odločitve.
Če je vladi tudi pri ponovnem glasovanju o zaupnici izglasovana nezaupnica, se glasovanje o zaupnici ne more ponoviti.
