Možina: Malo zdravnikov pomeni posredno nevarnost za bolnike

Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina in predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin menita, da so spremembe v zdravstvu potrebne. Kakšne bodo, bo odvisno od pogajanj z ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem. Odnose z njim so nekoliko zgladili. Zdaj je, dodajata, kot v zakonu: kljub sporom stvari tečejo dalje.

Možina je povedal, da obstaja dokument, ki ni dober in ki ga zdravniške organizacije zavračajo. Po njegovih besedah morajo spremembe zakonodaje v smer večje konkurenčnosti, večje učinkovitosti, transparentnosti, dotakniti se morajo tudi korupcije. ''Ugotoviti je tudi treba, ali se letno res izgubi 500 milijonov evrov zdravstvenega denarja. Če to ni pojasnjeno, je zelo težko motivirati vse deležnike v slovenskem zdravstvu, zlasti zdravnike, da bodo aktivno participirali pri spremembah, ki ne bodo tako enostavne in neboleče,'' je poudaril. Kuštrin je k temu dodal, da tudi sindikat pričakuje resne reformne korake.

Zaposlovanje in plače zdravnikov

Možina je poudaril, da razumejo trenutne makroekonomske razmere, da pa je hkrati ''nemogoče bežati in si zatiskati oči, da malo zdravnikov pomeni posredno nevarnost za varnost bolnikov ali pa slabo obravnavo''. Kuštrin meni, da bi morala biti četrtina plače variabilna, hkrati pa da bi morali zvišati začetno plačo mladih zdravnikov.

Najslabši direktorji zdravstvenih zavodov zdravniki?

Številne zdravstvene ustanove so se znašle v rdečih številkah. Možina je na vprašanje, ali bi se morali zdravniki umakniti iz vodstev, povedal, da sam meni, da ''je bolje, če so javni menedžerji zdravniki, saj je to menedžersko znanje relativno mala nadgradnja znanja, ki ga moraš dokazati in si ga pridobiti na področju medicine. Če bo direktor zdravnik, bo lažje vzpostavljen stik z zdravniki, saj bo bolj vedel, kje so vsebinski problemi in kje so potrebne vsebinske spremembe. To velja za velike bolnišnice."

Dodal je, da je zgodba popolnoma drugačna na področju večjih zdravstvenih domov, kjer so menedžerska znanja potrebna.

Kako povečati vsoto denarja?

Možina je dejal, da bodo zahtevali, da se v zdravstvo namenja približno 10 ali 11 odstotkov BDP, saj bomo lahko le tako zagotavljali kakovost. Avstrija, Nemčija, Švica namenjajo za zdravstvo med 11 in 13 odstotkov BDP. Poudaril je, da je treba narediti časovnico, kako bodo pametno postavili zdrave finančne temelje v zdravstvu, pa čeprav na trenutnem shiranem gospodarstvu. To je preprosto stvar družbenega konsenza, ki pa ga po njegovem težko dosegamo.

''Vsi bi imeli vse, ampak nihče ne bi nič prispeval. Jaz temu pravim precej dvojne morale, kajti nesporno je, da je slovensko zdravstvo izjemno socialno naravnano, ima visoke standarde pravic in je zelo solidarno. Skratka, nič se ne da narediti. Država ne funkcionira z vidika hierarhije in odgovornosti,'' je dejal Možina.

Kuštrin pa je dejal, da ''tisti trenutek, ko ne bo več dvoma o teh 500 milijonih evrov, ki naj bi poniknili v zdravstvu, in se bo vsak evro porabil racionalno, tudi gospodarstvo ne bo več gluho za morebitno povišanje prispevnih stopenj''. Če bo temu sledilo ohranjanje kakovosti in sledenje razvoju, je dodal.

Čistili bi tudi med seboj

Minister zdravništvu očita, da se ne zaveda dovolj, da je denarja res zmanjkalo. Po njegovem mnenju je zgovoren primer gradnje ljubljanske urgence, katere vrednost se je s 30 povečala na 120 milijonov evrov, potem ko so zdravniki lobirali in so se sprejemali aneksi za gradnje. Kuštrin je pri tem povprašal za imena, potem pa bi sprožili vse postopke. Tako Kuštrin kot Možina se potrdila, da nameravajo čistiti tudi med seboj. Da se to ne zgodi, je težava v tem, da ni prijaviteljev, sta dejala.

Slovenijo zapustilo nekaj uglednih zdravnikov

V zadnjem času je našo državo zapustilo nekaj uglednih zdravnikov. Možina meni, da bi lahko nadaljevanje tega trenda prineslo resne težave za zdravstvo, saj v tujini zaposlitev iščejo ravno najbolj izkušeni zdravniki, ki so v najbolj plodnih in ustvarjalnih letih ter so največji biseri v slovenskem zdravstvu.

Okoli 400 zdravnikov izpolnjuje pogoje za upokojitev, okoli 200 mladih zdravnikov pa je brezposelnih. ''Tu moramo imeti vsi enotno stališče, da je nacionalni interes, da te mlade zdravnike takoj vključimo v sistem. Prvič je potreba po njihovih zaposlitvah, poleg tega je nedopustno, da jih tako dolgo šolamo, potem pa jih pustimo na cedilu. Podaljševanje zaposlovanja po izpolnjenih pogojih za upokojitev je treba individualno obravnavati, pri čemer mora direktor oz. svet zavoda odločiti, kateri zdravnik od teh starejših je resno nenadomestljiv,'' je dejal Možina in dodal, da je od 400 zdravnikov okoli desetina nenadomestljivih. Drugim so sporočili, naj ostanejo v zavodih, če je to potrebno, a naj imajo v mislih medgeneracijsko solidarnost.

Pomanjkanje družinskih zdravnikov

Na primarni ravni je prišlo do kadrovskih primanjkljajev. ''Vzrok za pomanjkanje zdravnikov na področju družinske medicine je v pomanjkanju zdravnikov sploh, saj se ni prijavljalo dovolj kandidatov na razpise. Zato je 100 mest s področja družinske medicine v zadnjih letih do lanske jeseni ostalo nezasedenih,'' je povedal Možina in dodal, da razlog tiči v tem, da so bolnišnične specializacije bolj zanimive.

Kuštrin je dodal, da sta sekundarna in terciarna raven videti bolj atraktivni in pomembnejši, kar pa ni res. ''Poleg tega je nov plačni sistem družinske zdravnike uvrstil dve plačni mesti nižje. To finančno sicer ni veliko, na načelni ravni pa je. Virant je namreč smatral, da so družinski zdravniki v glavnem tisti, ki pošiljajo in podpisujejo recepte – prometniki. Tako se je upor družinski medicini še večal,'' je poudaril.