Možgansko kap utrpi ena od štirih odraslih oseb po svetu

Možganska kap je ena najpogostejših srčno-žilnih bolezni, ki prizadene eno od štirih odraslih oseb po svetu. Približno 30 odstotkov teh jo doživi  v aktivnem delovnem obdobju. Možganska kap se lahko zgodi vsakomur, kadar koli in kjer koli, opozarjajo v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenija in dodajajo, da je možganska kap med vodilnimi vzroki smrti in invalidnosti po vsem svetu, vendar bi skoraj vse možganske kapi lahko preprečili.  

Možganska kap je bolezen, ki lahko pusti trajno ohromelost telesa, motnje govora, vida, sluha, požiranja ali ravnotežja. Lahko vzame spomin, možnost razmišljanja, koncentracije, povzroča utrujenost in depresijo. Dejavniki tveganja so podobni kot pri drugih srčno-žilnih boleznih, zato strokovnjaki svetujejo zdravo prehrano in telesno aktivnost petkrat na teden od 20 do 30 minut. Najpomembnejši dejavnik tveganja je povišan krvni tlak, drugi zelo močan dejavnik tveganja pa je atrijska fibrilacija oziroma trepetanje srca. Ostali dejavniki tveganja so še starost, spol, povišane vsebnosti maščob, predvsem holesterola, sladkorna bolezen, kajenje, stres in čezmerno pitje alkohola.

Kako prepoznati znake možganske kapi?

Prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije in zdravnik na kliničnem oddelku za žilne bolezni v UKC Ljubljana, je na tiskovni konferenci pred svetovnim dnem možganske kapi povedal, da je v naši družbi možganska kap velika težava. Izpostavil je opozorilne znake možganske kapi, in sicer GROM.

Lahko pa se pojavijo le nekateri znaki, ki jih tudi ne smemo zanemariti, saj lahko pomenijo opozorilo, da se pripravlja velik dogodek, ki bi nas lahko presenetil v spanju, zato je treba takoj ukrepati in oditi k zdravniku, je pojasnil.

Da smo premalo pozornosti namenili temu, da možganska kap lahko nastopi tudi sorazmerno neopaženo, pa je pojasnila doc. dr. Janja Pretnar Oblak, dr. med., zdravnica na Nevrološki kliniki v UKC Ljubljana. Gre za kapi, ki so dovolj majhne, da jih bolnik sam težje opazi in jih vidimo šele s slikovno diagnostiko, a so tudi ti bolniki prizadeti, izrazit je predvsem njihov kognitivni upad ter motnja hoje. Posebej pomembno je zavedanje, da lahko s poznavanjem in zdravljenjem preprečimo več kot 80 odstotkov možganske kapi, pri večini bolnikov pa lahko predvsem s hitrim prepoznavanjem in ukrepanjem omilimo njene posledice.

Prim. Tatjana Erjavec, dr. med. spec. int.,podpredsednica Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije, je med drugim opozorila, da premalo govorimo o življenju po možganski kapi. V Sloveniji so bili na tem področju nekateri koraki sicer že narejeni, a potreba po močnejši organizirani podpori bolnikom in njihovim svojcem po možganski kapi, ko bolnik zapusti bolnišnico, ostaja.