Opazil težave z roko, a k zdravniku odšel šele, ko mu je ohromela cela desna stran

Epidemija novega koronavirusa, s katero se v Sloveniji ukvarjamo od marca, je v ozadje potisnila zdravstveno oskrbo ostalih bolezni. Tudi število urgentnih nevroloških pacientov je v času pandemije drastično upadlo, prepolovilo se je tudi število drugih nevroloških bolnikov. "Smo pa opazili, da so ljudje prišli z resno napredovalno fazo. Pacient je opazil, da mu roka ne dela, pa je rekel, da še ne bo šel, dokler mu ni ohromela cela desna stran. Morda bi prej prišel, če ne bi bilo izrednih razmer," je pred evropskim dnevom osveščanja o možganski kapi povedal Igor Rigler, vodja urgentne nevrološke ambulante na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana.

Čas, ki preteče med možgansko kapjo in prihodom do nevrologa, pa izjemno pomembno vpliva tudi na izid zdravljena. To je izjemno pomembno vedeti predvsem v času, ko je dostop do specialistov zaradi epidemije virusa covid-19 nekoliko spremenjen, so opozorili strokovnjaki. "Bojimo se, da bomo zaradi tega imeli več zapletenih primerov, ker v času pandemije niso prihajali. Upamo, da se to ne bo zgodilo," pravi Rigler. 

Tudi na nevrološki kliniki je bilo zadnje mesece burno, čeprav se niso ukvarjali s pandemijo, so morali reorganizirati ambulanto in nevrološke bolnike, pri katerih se je pojavljal sum na covid-19, obravnavati drugače. "Nekateri bolniki so imeli vročino in smo jih morali obravnavat kot potencialne covid-19 bolnike in se oblačiti v zaščitno obleko," pravi Rigler. Znotraj klinike so vzpostavili poseben del, kjer so obravnavali bolnike s sumom covid-19. Po odhodu bolnika s sumom na covid-19 so morali zračiti prostor, da je morebitni virus padel na tla, nato pa so vse predmete sterilizirali. 

Sumov na novi koronavirus je bilo namreč tudi med nevrološkimi bolniki veliko. "Nevrološka urgenca dnevno obravnava od 25 do 40 dnevnih primerov, od tega jih moramo približno osem sprejeti v bolnišnico na nadaljnje zdravljenje. Na dan smo testirali 3–5 primerov. Od vseh testiranih pa je bil le en potrjen primer okužbe z novim koronavirusom. Ta bolnik je utrpel možgansko kap ob polni koagulantni zaščiti," je pojasnil Rigler.

A ne glede na izredne razmere, ki vladajo v državi, je bistveno, da bolniki z znaki možganske kapi pridejo k zdravniku dovolj zgodaj, je poudarila Janja Pretnar Oblak z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. 

Zdrav način življenja najpomembnejša preventiva pred možgansko kapjo

Možgansko kap lahko preprečimo predvsem z zdravim načinom življenja, ki naj se začne čim bolj zgodaj v življenju posameznika. "Tudi v času epidemije koronavirusa covid-19 se kaže kot zelo pomemben dejavnik, ki krepi odpornost našega organizma, da se uspešneje zoperstavi virusu in njegovemu učinku na telo," pravi zdravnik in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Matija Cevc. Pri tem je izpostavil predvsem vzdrževanje ustrezne telesne teže, redno gibanje – vsak dan vsaj 30 minut, uživanje več sadja in zelenjave ter omejevanje vnosa soli, maščob in sladkorja. Prav tako svetuje opustitev kajenja, posamezniki pa se morajo znati sproščati in omiliti stres. "Zelo pomembne so redne kontrole dejavnikov tveganja, na primer kontrolirati krvni tlak, krvne maščobe in krvni sladkor ter srčni utrip. Ukrepati je treba hitro in pravilno. Ne smemo čakati, da bodo pomagali drugi," pravi Cevc. 

V povprečju sicer vsak dan možgansko kap utrpi več kot deset Slovencev, navajajo v Združenju bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo. V Evropi pa možganska kap doleti okoli 780.000 ljudi letno, kar pomeni, da jo vsako minuto utrpi ena oseba. V združenju so ocenili, da se bo povečevalo tako število ljudi, ki bo utrpelo možgansko kap, kot tudi število ljudi, ki bodo kap preživeli. Posledično bo tudi več oseb po možganski kapi potrebovalo pomoč in podporo. Kar 85 odstotkov bolnikov se iz bolnišnic vrača v domače okolje, brez tuje pomoči pa jih lahko živi le 47 odstotkov.

Verjetnost, da se bomo znašli v bližini obolelega, je razmeroma velika, ocenjuje Cevc, saj se večina možganskih kapi zgodi v domačem okolju. "Zato se ne ustrašimo, ampak ukrepajmo. Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center," pravi. 

GROM kot ključ za prepoznavanje možganske kapi

Znake možganske kapi najbolj preprosto in zanesljivo prepoznamo, če si zapomnimo besedo GROM in kaj vsaka od črk, ki jo sestavlja, predstavlja:

G – govor (pri možganski kapi je prizadet govor)

R – roka (delna ali popolna ohromelost ene roke)

O – obraz (povešen ustni kot – asimetrija obraza)

M – minuta (takoj pokliči 112)

Zgodnje prepoznavanje znakov možganske kapi in pravilno ukrepanje lahko precej izboljša možnosti preživetja in zmanjša posledice za obolele. S ciljem, da bi čim več ljudi znalo prepoznati znake možganske kapi, poteka projekt ozaveščanja vseh generacij, s posebnim poudarkom na mladih. V Društvu za zdravje srca in ožilja tako denimo izvajajo tudi delavnice za dijake na slovenskih srednjih šolah. V okviru projekta s plakati, predavanji in posebno spletno stranjo laično javnost ozaveščajo o možganski kapi in pravilnem ukrepanju, ko se ta zgodi. 

Kako poteka zdravljenje možganske kapi?

Medicina je v zadnjih 20 letih napredovala tudi na področju zdravljenja ishemične možganske kapi (zamašitev ene od možganskih žil). "V 90. letih prejšnjega stoletja se je množično pričela uvajati intravenska tromboliza, s katero smo lahko raztopili določene strdke, ne pa vseh. Uspešni smo bili predvsem pri manjših, večje pa večinoma nismo uspeli raztopiti, zaradi česar so nekateri pacienti ostali trajno nevrološko prizadeti. Od leta 2010 v Sloveniji za odstranjevanje večjih strdkov uporabljamo mehanično revaskularizacijo, ki je bistveno povečala učinkovitost zdravljenja. Invalidnost bolnikov se je od takrat zmanjšala, padla je tudi umrljivost, nekateri odidejo iz bolnišnice povsem ozdravljeni," je pojasnil Rigler. 

Poudaril je, da je glavni dejavnik, ki vpliva na učinkovitost zdravljenja, čas, kako hitro pacienti z možgansko kapjo pridejo do nevrologa. Prav zato je pomembno, da laična in zdravniška javnost uspeta prepoznati znake možganske kapi in da se ustrezno ukrepa čim hitreje.

Pri tretjini bolnikov covid-19 se pojavlja tudi nevrološka prizadetost

Posledice novega koronavirusa so še vedno precej neraziskane in pojavlja se veliko ugank. Čeprav virus sars-cov-2 prvenstveno povzroča akutne respiratorne težave, pa študije iz Kitajske kažejo, da lahko novi koronavirus prizadene tudi živčevje, pravi Pretnar Oblakova. Pri približno tretjini bolnikov se je namreč pojavila tudi nevrološka prizadetost – predvsem glavobol, motnje zavesti in parestezije (občutki odrevenelosti, mravljinčenje). 

"Nevrološka prizadetost je bolj pogosta pri tistih, ki imajo hujšo obliko bolezni. Prizadetost osrednjega živčevja je lahko posredna zaradi sistemske okužbe, lahko pa pride tudi do direktne okužbe osrednjega živčevja. Prisotnost virusa so že potrdili tako v možganovini kot v likvorski tekočini. Pri bolnikih s covid-19 so bolj pogoste tudi možgansko-žilne bolezni, kar je posledica več mehanizmov – sistemskega vnetja, zmanjšane koncentracije kisika v krvi, znižanega števila trombocitov in drugih," je pojasnila nevrologinja. Prisotnost virusa v možganskem likvorju nakazuje na neposredno infekcijo osrednjega živčevja, virus pa lahko tudi posredno okvari živčevje preko številnih mehanizmov – hipoksija, prekomerni sistemski imunski odziv, povišanje krvnega tlaka, okvara hematoencefalne bariere ... Prizadeto je lahko tudi periferno živčevje. 

Nedavno objavljena študija iz Vuhana na 217 hospitaliziranih bolnikih s covid-19 je pokazala, da je imelo 36 odstotkov bolnikov nevrološko simptomatiko, je pojasnila Pretnar Oblakova. "Pri 24 odstotkih so opisali prizadetost osrednjega živčevja, pri 9 odstotkih prizadetost perifernega živčevja in in pri 11 odstotkih prizadetost skeletnih mišic. Nevrološka simptomatika se je pojavljala bistveno pogosteje pri bolnikih s huje izraženo klinično sliko (46 odstotkov), ki so bili tudi starejši in polimorbidni. Večinoma se je nevrološka simptomatika pojavila v povprečju 1–2 dni po začetku bolezni, možganska kap in motnja zavesti pa z nekaj dni zamude," je še dodala.