Možganska kap: še vedno jih premalo ve, kateri so simptomi in kako ukrepati

Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti pri nas. Vsako leto v Sloveniji zabeležimo več kot 4.000 primerov možganske kapi, kar je več kot 10 primerov dnevno. Približno 30 odstotkov ljudi utrpi možgansko kap v aktivnem delovnem obdobju. 40 odstotkov bolnikov ima po možganski kapi zmerne, 15 do 30 % hujše težave pri funkcioniranju, več kot polovica jih potrebuje pomoč pri izvajanju najbolj osnovnih dnevnih aktivnosti.

Kakšna je pot bolnika z možgansko kapjo, ko vsaka minuta šteje? Je zagotovljena optimalna obravnava teh bolnikov, kaj bi lahko izboljšali, da bodo čim boljši rezultati zdravljenja in tudi rehabilitacijska pomoč pravočasna in ustrezna? O tem je potekala razprava na današnji novinarski konferenci ob Evropskem dnevu osveščanja o možganski kapi.

Sogovorniki so med drugim izpostavili, da je najpomembnejša preventiva zdrav življenjski slog, ki naj se začne čim bolj zgodaj v življenju posameznika: ne kaditi, znati se moramo sproščati in omiliti stres, vzdrževati ustrezno telesno težo, vsak dan se vsaj 30 minut gibati, jesti več sadja in zelenjave, omejiti vnos soli, maščob in sladkorja. Zelo pomembne so redne kontrole dejavnikov tveganja, npr. kontrolirati krvni tlak, krvne maščobe in krvni sladkor ter srčni utrip.

Možgansko kap moramo hitro prepoznati, ob kapi nas samih ali pri drugi osebi pa je treba ukrepati hitro in pravilno. Ne smemo čakati, da bodo pomagali drugi. Verjetnost, da se bomo znašli v bližini obolelega, je razmeroma velika, saj se večina možganskih kapi zgodi v domačem okolju. Zato se ne ustrašimo, ampak pravilno ukrepajmo. Uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center. "Osveščenost glede kapi in znakov je v Sloveniji še vedno majhna. Ljudje ne vedo, kam se obrniti po pomoč, pri možganski kapi pa vsaka minuta šteje," opozarja prim. Matija Cevc, dr. med, KO za žilne bolezni, UKC Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Kako prepoznati znake možganske kapi?

Več ljudi bo znalo prepoznati znake možganske kapi in pravilno ukrepati, milejše bodo posledice za obolele. K temu lahko pripomorejo tudi delavnice o možganski kapi za dijake na slovenskih srednjih šolah. Z izobraževanjem o možganski kapi in njenih znakih je namreč treba začeti že zelo zgodaj.

Pravočasni urgentni prevozi v manj kot v polovici primerov

Kako poteka nujna medicinska pomoč v primeru možganske kapi, je povedal Štefan Mally, dr. med., spec. urg. med. (Nujna medicinska pomoč, ZD dr. Adolfa Drolca Maribor). "V Sloveniji vsak dan za možgansko kapjo zboli deset ljudi, pravočasnih urgentnih prevozov z reševalnimi vozili pa izvedemo v manj kot polovici primerov. Za uspešno zdravljenje s čim manj posledicami je najpomembnejši čim krajši čas od nastanka znakov kapi do bolnišničnega zdravljenja s topljenjem ali odstranitvijo krvnih strdkov iz zamašenih žil v možganih. Tako imenovana veriga preživetja ima več členov, začenši s prepoznavo znakov možganske kapi, aktiviranjem nujne medicinske pomoči, začetno terensko oskrbo bolnika in urgentnim transportom ter bolnišnično obravnavo in zdravljenjem," pojasnjuje Mally.

Pri vsakem od njih so mogoče izboljšave in optimizacija, a žal sta še vedno najšibkejša prva člena verige. "Prepogosto ugotavljamo, da ob blago izraženih znakih možganske kapi ljudje čakajo, da se bo stanje spontano izboljšalo, znake kapi pripisujejo drugim prehodnim zdravstvenim težavam ali odlašajo s takojšnjim obiskom zdravnika. Večja osveščenost o znakih možganske kapi in nemuden klic na številko 112 sta izrednega pomena za uspešno zdravljenje," je jasen Mally.

Ob sumu na kap je nujno čim prej poklicati pomoč

Obravnava možganske kapi se v urgentni internistični ambulanti začne s klicem s terena, da peljejo bolnika z nevrološkim izpadom. "Pomembno je pridobiti čim več podatkov, predvsem pa je važen čas nastanka in pridružene bolezni ter eventualno jemanje zdravil. Zelo pomemben izvor podatkov so poročanja očividcev, svojcev. Ko je bolnik pripeljan v urgenco, pride direktno v ambulanto, da se lahko obravnava čim prej začne. Bolniku se izmerijo vitalni kazalci, nastavi venski kanal, odvzame kri za preiskave, nato gre na CT-slikanje. Praviloma se odločimo za slikanje možganov in možganskega žilja. Slike nato pošljemo po sistemu TeleKap v UKC Ljubljana, na Nevrološko kliniko, hkrati jih prejme v odčitek specialist radiolog. Na osnovi pridobljenih podatkov bolnika preko kamere pregleda nevrolog, oceni težo prizadetosti, nato, če ni zadržkov, odredi topljenje strdkov (trombolizo) ali se odloči za premestitev na Nevrološko kliniko, kjer lahko nekatere strdke tudi mehansko odstranijo. Zdravljenje s trombolizo se začne takoj in čim prej, ko je mogoče. Takega bolnika nato sprejmemo v enoto intenzivne terapije, kjer ves čas spremljamo krvni tlak in ostale vitalne znake, spremljamo pa tudi nevrološko sliko," pojasnjuje Mateja Verdinek, dr. med., specialistka interne medicine, Splošna bolnišnica Jesenice. 

"Žal v mnogih splošnih bolnišnicah nimamo celodnevne prisotnosti nevrologa, kar bi lahko dodatno skrajšalo čas do ustreznega zdravljenja, po možganski kapi je namreč čas tisto, kar največ šteje. Za zdravljenje s topljenjem strdka se lahko odločimo znotraj 4,5 ure. Če v tem času bolnik ne pride do diagnostike, je žal zamuda predolga in ob poskusu topljenja lahko pride do možganske krvavitve. Dostopnost do bolj naprednih slikovnih metod bi omogočila podaljšanje tega časovnega okna do devet ur, vendar je taka diagnostika v veliki meri bolnikom nedostopna, saj je ni na voljo v večini splošnih bolnic," dodaja.

Velik napredek je prinesla mreža TeleKap

Nevrološka klinika v Ljubljani se v obravnavo bolnikov z možgansko kapjo vključuje na sekundarni ravni za osrednjo Slovenijo, na terciarni ravni pa za celotno državo. Hkrati je na kliniki vzpostavljen center mreže TeleKap, v katero so zajete vse splošne bolnišnice v državi. "S pomočjo telemedicine že od leta 2014 obravnavamo bolnike z možgansko kapjo brez nujne neposredne prisotnosti nevrologa," pojasnjuje dr. Matija Zupan, dr. med., specialist nevrolog, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana.

Kot dodaja, je pandemija sicer privedla do podaljšanja časa obravnave bolnikov zaradi nujnega upoštevanja zaščitnih ukrepov. "V prvem pandemičnem valu smo opažali manj obravnavanih bolnikov, od lanskega poletja pa je njihovo število podobno tistemu pred pandemijo. Bolniki, ki ob covidu-19 utrpijo možgansko kap, imajo največkrat pridružena številna obolenja oz. prisotne dejavnike tveganja za možganskožilne bolezni. Možen, a zelo redek pojav krvnih strdkov po cepljenju proti covidu-19 na neobičajnih mestih, kot so možganske vene in venski sinusi, je zelo vznemiril javnost. Doslej takšnega zapleta na Nevrološki kliniki še nismo obravnavali," pravi doktor Zupan in dodaja, da ocenjujejo, da je tveganje za možgansko kap ob prebolevanju covida-19 pomembno večje kot po cepljenju. 

Poleg hitrega prepoznavanja simptomov možganske kapi ter ustrezne prve pomoči in zdravljenja je ključna tudi rehabilitacija bolnika. "Izidi zdravljenja po možganski kapi so boljši, če so bolniki v akutnem in subakutnem obdobju bolezni deležni dobro organizirane rehabilitacije. Rehabilitacijski postopki, nujni za celovito rehabilitacijsko obravnavo po možganski kapi, naj bi bili zagotovljeni v akutni bolnišnici, na oddelkih za podaljšano bolnišnično zdravljenje, na rehabilitacijskih oddelkih, v ambulantnih rehabilitacijskih službah, patronažni službi in povsod drugod, kjer obravnavajo bolnike po možganski kapi," pojasnjuje doc. dr. Nika Goljar, dr. med., Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča. Kot opozarja, zmogljivosti teh služb v slovenskem prostoru niso zadostne in so imeli številni bolniki po preboleli možganski kapi pomanjkljivo rehabilitacijo že pred pandemijo covida-19.