Možganska kap prizadene okoli 10 Slovencev na dan

Možganska kap je posledica prekinitve dotoka krvi v možgane bodisi zaradi zamašitve žile ali pritiska krvi na del možganov pri možganski krvavitvi. Zaradi pomanjkanja kisika in hranilnih snovi možganske celice odmrejo. Posledice možganske kapi so ohromitev dela telesa, motnje govora, ravnotežja in koordinacije, motnje zaznavanja, požiranja, vida in sluha ter vedenjske in čustvene spremembe.

Najpomembnejši dejavnik tveganja za možgansko kap, na katerega ne moremo vplivati, je starost. Številne ostale dejavnike tveganja pa lahko zdravimo z zdravili ali jih odpravimo z zdravim življenjskim slogom, med slednje sodijo povišan krvni tlak, zvišana raven holesterola, sladkorna bolezen, motnje srčnega ritma, kajenje, čezmerno uživanje alkohola, depresija, zmanjšana telesna dejavnost in debelost.

Prav prepoznavanje zgodnjih znakov možganske kapi in ukrepanje pa sta ključnega pomena za možnost uspešnega zdravljenja in s tem zmanjšanja posledic možganske kapi.

Če zdrav življenjski slog prispeva k zmanjšanju možnosti za nastanek možganske kapi, pa lahko na drugi strani nekaj za preprečevanje kapi naredimo s tem, da preverimo, kakšno je naše tveganje za nastanek možganske kapi. In sicer lahko to naredimo s preventivno preiskavo Transkranialni Doppler TCD. Omenjeno preiskavo lahko opravijo osebe, ki so že doživele manjšo ishemično kap ali prehodni ishemični napad neznanega vzroka, osebe, kot so potapljači, ki imajo povečano tveganje za možgansko kap, lahko pa preiskavo opravijo tudi osebe v preventivne namene.

Kako poteka preiskava?

Pred preiskavo je treba najprej sneti pokrivalo in nakit. Preiskava traja okoli 30 minut, pacient pa med preiskavo leži na hrbtu. 

Pred preiskavo pacientu namestijo na glavo nosilec z dvema ultrazvočnima sondama in poiščejo signal krvnega pretoka skozi obe senčni kosti, ki se kaže kot pulzirajoč spekter. Nato preiskovanca naučijo izvajati preizkus po Valsalvi, nakar mu intravensko v kubitalno veno vbrizgajo pretreseno fiziološko raztopino. S pomočjo programske opreme lahko s TCD aparaturo zaznajo mikromehurčke, ki jih posnamejo 40 sekund po injiciranju fiziološke raztopine, sprva v mirovanju, nato pa med manevrom po Valsalvi, ko pacient 10 sekund zadržuje zrak.

Aparatura samodejno oceni mikromehurčke, ki so v spektralni krivulji hitrosti krvi vidni kot podolgovati svetleči signali. Velikost odprtega ovalnega okna ocenijo glede na število mikromehurčkov. Izvid je negativen, ko ne zaznajo nobenega mikromehurčka. Število mikromehurčkov je sorazmerno z velikostjo odprtega ovalnega okna v srcu, kar dokažejo in ocenijo z ultrazvokom srca skozi požiralnik. Preiskava se imenuje transezofagealna ehokadriografija (TEE).

Transkranialni Doppler TCD in detekcija embolov s poizkusom po Valsalvi je invaziven, neškodljiv, neboleč, v rokah izkušenega preiskovalca pa 99-odstotno zanesljiv. Preiskavo lahko opravite v Hippocratis medico v Ljubljani in je na voljo samoplačniško.