Možganska kap je vedno urgenca, zato so dosegljivi 24 ur na dan

Na Nevrološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana so danes predstavili delovanje telemedicinske mreže TeleKap, ki je v Sloveniji na voljo že deset let.

Učinkoviti načini zdravljenja za možganske kapi sicer obstajajo že od sredine 90. let, a bolniki pomoči nekoč niso poiskali pravočasno, je izpostavila predstojnica kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo Janja Pretnar Oblak. Nevrologi so zato z zdaj že dobro prepoznavno kratico GROM začeli splošno javnost ozaveščati o tem, kako ta stanja prepoznati, in ljudi seznanjati, da je možganska kap urgenca.

Kasneje so po besedah Pretnar Oblakove ugotovili, da po Sloveniji vseeno ne morejo zdraviti vseh bolnikov z možgansko kapjo, saj v urgentnih centrih ni bilo nevrologov. "Zato je bila 15. septembra 2014 vzpostavljena mreža Telekap, kjer smo se povezali z našimi partnerskimi bolnicami po Sloveniji in omogočili zdravljenje možganske kapi tudi v bolnicah, kjer ni bilo nevrologov," je orisala.

Pregled na daljavo, ki ga omogoča mreža, se začne, ko zdravnik v mrežni bolnišnici prepozna bolnika z znaki akutne možganske kapi. "Nato pokliče na številko, na kateri smo dosegljivi 24 ur na dan. Nevrološki pregled nato opravimo prek kamere, tako da dobimo oceno kliničnega stanja. Nadaljujemo s slikovno diagnostiko, in sicer posnamemo slike možganov, možganskih žil, pretoka krvi skozi možgane in se na podlagi teh kazalnikov odločimo, kakšno bo najustreznejše zdravljenje," je pojasnil vodja enote za TeleKap Matija Zupan.

V mreži TeleKap so od začetka delovanja opravili nekaj več kot 10.000 obravnav, od katerih je 60 odstotkov predstavljalo ishemično možgansko kap. Letno opravijo približno 1200 obravnav, veliko večino zunaj rednega delovnega časa, ko v regionalnih bolnišnicah praviloma ni prisotnega nevrologa, je predstavil Zupan.

V mreži pri zdravljenju možganske kapi vsakodnevno sodelujejo zdravstveni delavci primarne ravni zdravstva, regionalnih bolnišnic in obeh univerzitetnih kliničnih centrov. "Velika večina pacientov ostane v partnerskih bolnišnicah, samo 14 odstotkov pacientov se premesti v ljubljanski ali mariborski klinični center," je pojasnil.

V prihodnje si v mreži TeleKap po njegovih besedah želijo predvsem skrajšati čas od nastopa simptomov možganske kapi do ustreznega zdravljenja. Prav tako si prizadevajo v zdravljenje vključiti različna orodja za odčitavanje radioloških posnetkov, ki temeljijo na umetni inteligenci in se postopno že uvajajo. Kot zadnji cilj pa je izpostavil tudi vzpostavitev enote za možgansko kap v več slovenskih bolnišnicah. Trenutno so te enote namreč le v ljubljanski, mariborski in celjski bolnišnici.