Ob letošnji vse bolj črni statistiki pristojni znova priporočajo, naj udeleženci v prometu napotke in priporočila vzamejo resno, saj niso namenjeni samim sebi. Namenjeni so temu, da bomo na naših cestah varnejši vsi, poudarjajo na AVP. Maja je na naših cestah ugasnilo toliko življenj kot marca in aprila skupaj. Od 17 smrtnih žrtev v maju je bilo kar 8 voznikov enoslednih motornih vozil. Med vzroki za smrtne prometne nesreče izstopata neprilagojena hitrost ter nepravilna stran/smer vožnje.
Policija bo izvajala tudi nadzor prometa iz zraka
Zaradi poslabšanja stanja na področju varnosti voznikov enoslednih vozil, letos jih je do 31. maja v prometnih nesrečah umrlo 12, bo Policija začela z intenziviranjem aktivnosti tudi na področju nadzora nad vozniki enoslednih motornih vozil. Predvsem ob koncih tedna lahko vozniki motornih koles tako pričakujete povečano prisotnost policistov na odsekih, ki jih najpogosteje uporabljate ali pa iz prometno varnostnega vidika spadajo med nevarnejše.

V skladu z možnostmi bo Policija občasno izvajala tudi nadzor prometa iz zraka. Policija je na odsekih, kjer je prometna varnost slabša, že začela s postavljanjem silhuet policistov z radarjem. Silhuete je za vseh osem policijskih uprav zagotovila Agencija za varnost prometa, saj na podlagi ugotovitev iz leta 2019 pomembno umirjajo promet, na merjenih odsekih je povprečna hitrost upadla tudi do 20 odstotkov.
Agencija za varnost prometa in Policija vsem voznikom motornih koles in mopedov ter vsem drugim voznikom motornih vozil svetujeta, naj adrenalina ne sproščajo na cestah. Lepe spomine na prevožene kilometre lahko ustvarijo tudi z umirjeno vožnjo in ob spoštovanju cestnoprometnih predpisov, poudarjajo.
Agencija in Policija vse motoriste pozivata, naj se na pot odpravijo v popolni motoristični opremi. Poskrbijo naj za ustrezno hidracijo, načrtovanje počitkov na daljših poteh, nikdar naj ne vozijo pod vplivom alkohola. Kar 1,53 promila je letos znašala povprečna izmerjena stopnja pri alkoholiziranih mopedistih.
Nekoliko manj prometnih nesreč, a več smrtnih žrtev
Po trenutno veljavnih začasnih podatkih je bilo letos do 31. maja 2021 v prometnih nesrečah udeleženih 138 voznikov motornih koles (lani 142) ter 90 voznikov mopedov (lani 100). 46 voznikov enoslednih motornih vozil je bilo hudo, 111 pa lažje poškodovanih (lani prav tako 46 hudo, 120 pa lažje telesno poškodovanih). Skoraj dve tretjini (145 od 228) prometnih nesreč so letos povzročili vozniki enoslednih motornih vozil sami. Med vsemi prometnimi nesrečami z udeležbo enoslednih motornih vozil prednjačita neprilagojena hitrost in izsiljevanje prednosti.
Letos je v prometnih nesrečah umrlo 12 voznikov enoslednih motornih vozil (10 motoristov in 2 mopedista), vsi so bili moški, največ jih je bilo iz starostnih skupin 25–34 let in 45–54 let. V enakem obdobju lani je umrlo 8 voznikov enoslednih motornih vozil (6 motoristov, 2 mopedista). Letos je od 12 smrtnih prometnih nesreč 7 voznikov enoslednih motornih vozil nesrečo povzročilo samih, lani pa 5 od 8. Med vzroki za smrtne prometne nesreče izstopata neprilagojena hitrost ter nepravilna stran/smer vožnje. Izmed 10 smrtnih žrtev med vozniki motornih koles eden ni uporabljal čelade, prav tako eden od dveh umrlih mopedistov čelade ni imel. V lanskem letu oba umrla mopedista nista uporabljala čelade, pri voznikih motornih koles pa kršitev neuporabe zaščitne čelade ni bilo.
Višje izmerjene stopnje alkoholiziranih voznikov med mopedisti
V letošnjem letu je bilo 11 od 85 voznikov motornih koles, ki so povzročili prometno nesrečo, pod vplivom alkohola, povprečna stopnja alkoholiziranosti je znašala 1,12 promila (g alkohola/kg krvi). Od 60 mopedistov, ki so povzročili prometno nesrečo, jih je bilo 12 pod vplivom alkohola, povprečna stopnja alkoholiziranosti je znašala 1,53 promila. Lani je bilo od 90 voznikov motornih koles 17 pod vplivom alkohola, povprečna stopnja alkoholiziranosti je znašala 1,21 promila, med mopedisti pa je bilo 21 od 69 voznikov pod vplivom alkohola, in sicer s povprečno stopnjo 1,54 promila.
Nasveti za varno motoristično sezono
· Pred vsako vožnjo preverite brezhibnost motorja ter pnevmatik.
· Nikoli ne vozite pod vplivom alkohola, drog ali drugih psihoaktivnih snovi.
· Vedno uporabljajte zaščitno čelado, kombinezon, ščitnik hrbtenice, škornje in rokavice.
· Ne vozite prehitro, saj hitrost povečuje verjetnost padca, podaljšuje zavorno pot, ostale voznike pa presenetite.
· Vedno vozite s prižganimi lučmi ter si nadenite odsevni telovnik, da boste bolje vidni in prej opazni, saj je vidnost ključni element varnosti v prometu.
· Posebej bodite pozorni na vozila, ki zavijajo, da vas ne spregledajo, ter na tovorna vozila, da jim ne zapeljete v mrtvi kot.
· Pri zavijanju in vožnji skozi ovinke bodite pozorni na to, da s celotnim telesom ne prečkate vmesne črte (polovice vozišča).
· Bodite pozorni na razne neravnine, pesek, mokro, spolzko cestišče. V teh primerih znižajte hitrost.
· Preizkušanje motorja, "polaganje" ovinkov in testiranje lastnih sposobnosti izvajajte na varnem poligonu, nikakor pa ne na cesti, kjer so situacije težko predvidljive.

KOMENTARJI (171)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.