Most brez slovenskega soglasja

Zunanji minister Dimitrij Rupel je na seji odbora DZ za zunanjo politiko znova zatrdil, da je Hrvaška most čez reko Muro in povezovalno cesto do maloobmejnega prehoda na območju Hotize zgradila brez soglasja Slovenije, čeprav je bilo dogovorjeno drugače. Povezovalna cesta bo povečala poplavno ogroženost naselij ob Muri, na kar je MZZ opozorilo Hrvaško v protestni noti, je poudaril.

S tem je odgovoril na vprašanje predsednika OZP Jožefa Jerovška (SDS), ki ga je zanimalo, ali je po ponedeljkovi protestni noti Hrvaški prišlo do pogovorov na to temo. Kot je povedal Rupel, od Hrvaške pričakujejo, da bo dostavila vso potrebno dokumentacijo glede gradnje mostu in povezovalne ceste, da bo skupaj s Slovenijo poiskala ustrezne rešitve in da se bo vzdržala vseh enostranskih dejanj.

Glede obrambnih nasipov na Muri, o katerih je ministra vprašal poslanec NSi Jožef Horvat, pa je Rupel dejal, da potekajo pogovori o tem, da bi nasipe popravili. O tem naj bi na eni od naslednjih sej razpravljala tudi vlada.

Jožef Školč (LDS) pa je zunanjega ministra vprašal o ukrepih Slovenije, potem ko je bila 9. februarja sprejeta novela italijanskega zakona o državljanstvu. Ta namreč Italiji omogoča enostransko vračanje italijanskih državljanstev ne le pripadnikom njenih narodnih manjšin, temveč tudi nekdanjim italijanskim državljanom, katerih materni jezik ni italijanščina.

Kot je dejal Školč, gre za nedopustne poteze Italije in za enostransko širitev suverenosti na državljane Slovenije in tudi za kršitev mednarodnega prava. Ruplu je še očital, da je podcenjeval pomen novele zakona.

Kot je dejal Rupel, Slovenija, posebej pa DZ in OZP, ne more neposredno posegati v italijansko zakonodajo, lahko pa odgovori z diplomatskimi sredstvi. "V EU obstaja vrsta diplomatskih sredstev za uresničitev ciljev," je dejal Rupel. Povedal je še, da je MZZ italijansko stran v več pogovorih opozorilo, da gre pri noveli za kršitve Pariške mirovne pogodbe in Osimskih sporazumov. Italijanska stran pa je po njegovih besedah zagotovila, da pri omenjenem zakonu o državljanstvu ne gre za poseganje Italije v suverenost Slovenije ali za ozemeljske pretenzije v Sloveniji.

Po mnenju Slovenije je motivov, zaradi katerih bi se slovenski državljani odločali za pridobitev italijanskega državljanstva na podlagi omenjene novele zakona, razmeroma malo, je dejal Rupel. Prav tako ni pričakovati, da bi spremembi sledil val slovenskih prošenj za italijansko državljanstvo oziroma da bi bil s tem ogrožen slovenski nacionalni interes, je še dodal.

Člani OZP so v nadaljevanju razpravljali tudi o predlogih sporazumov in pobud. Tako so med drugim sprejeli pobudo za sklenitev sporazuma med slovensko vlado in svetom ministrov BiH o sodelovanju na obrambnem področju. Ta naj bi okrepil sodelovanje med državama na področjih obrambe, varnosti, izobraževanja in varovanju zaupnih podatkov.