Svetlik: Pokojninska reforma je nujna

V Sloveniji je vse več starejših, tudi delež brezposelnosti med osebami, starimi od 55 do 64 let, je zelo velik. Povprečna življenjska doba se povišuje, pred tremi leti so povprečni moški umirali pri 75 letih, ženske pri 82 letih in treh mesecih, povprečna starost ob upokojitvi pa je bila decembra lani 57 let in pol za ženske ter 60 let in devet mesecev za moške. Država želi z modernizacijo poleg vzdržnosti pokojninske blagajne zagotoviti tudi ''dostojne in primerne pokojnine''. Predlog, ki so ga danes predstavili, pa pravi, da naj bi polno starost za upokojitev tako za moške kot za ženske dvignili na 65 let, minimalno starost pa na 60 let. Podrobnosti o spremembah ...

Spremembe bi poleg zvišanja polne in minimalne starosti vzpostavile spodbudnejšo politiko bonusov in malusov. Na ministrstvu za delo so namreč prepričani, da trenutni bonusi in malusi ne opravljajo svoje funkcije, ki pa je spodbujevanje daljšega ostajanja v zaposlitvi in preprečevanje prezgodnjega upokojevanja. "Predlagane spremembe maluse in bonuse za kasnejše upokojevanje povečujejo na 0,3 odstotke na mesec pred ali po dopolnjeni polni starosti. Predlog uvaja dodatni bonus za tiste, ki ostanejo v zaposlitvi tudi po dopolnjeni polni delovni dobi. Vsako nadaljnje leto bi tako posameznikom prineslo dva odstotka višjo pokojnino, brez omejitev poviševanja," so zapisali.

Poudarjajo tudi, da bi bilo treba razmisliti o črtanju časovnih bonusov (gre za čas študija, služenja vojaškega roka in materinstva). Omenjeni bonusi so namreč "močno zmanjševali pozitivne učinke pokojninske reforme iz leta 2000". Med spremembami je tudi podaljšanje obračunskega obdobja za odmero pokojnine s sedanjih 18 na 35 let. "Če bi se upoštevali plačani prispevki iz daljšega obdobja – 35 let, bi bil omogočen pravičnejši način odmere pokojnine, saj zaslužki večinoma naraščajo sorazmerno z naraščanjem let delovne dobe (npr. dodatek na delovno dobo), morebitna vmesna prekinitev zaporedja pa bi lahko privedla do bistvenega znižanja pokojnine," navaja ministrstvo.

Na ministrstvu še poudarjajo, da je treba podrobno preučiti možnost, da se za vsa dela, ne glede na to v kakšnem pravnem razmerju je bilo neko delo opravljeno, plačujejo sorazmerno enaki prispevki glede na višino dohodka. Delodajalec bi tako plačal za stroške dela enako ne glede na status in položaj ponudnika dela.

Z namenom, da bi zagotovili preglednejše poslovanje pokojninske blagajne, naj bi iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja izločili vse transferje oziroma socialne dajatve, ki se znotraj pokojninskega sistema zagotavljajo upravičencem iz državnega proračuna in ki se ne financirajo iz prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo naj bi se tako prenesla v zakon o dolgotrajni oskrbi, državno pokojnino in pravico do varstvenega dodatka pa naj bi prenesli v zakon o socialnem varstvu.

S 1. januarjem 2015 naj bi začel veljati nov pokojninski sistem, vanj pa bi bili vključeni tisti, ki so 1. januarja 2015 stari manj kot 55 let. Ostali ostanejo v moderniziranem pokojninskem sistemu, je dejal generalni direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Peter Pogačar.

V sistem obveznega pokojninskega zavarovanja naj bi tedaj vpeljali sistem navideznih pokojninskih računov, v katerem se vplačani prispevki zavarovanca evidentirajo na njegovem osebnem računu.

Svetlik: Spremembe so nujne!

Minister za delo Ivan Svetlik je opozoril, da zaradi negativnih demografskih trendov obstoječi pokojninski sistem po letu 2020 ne bo več zagotavljal ustrezne dolgoročne vzdržnosti in stabilnosti. ''S trendom staranja prebivalstva se soočajo vse razvite države, v Sloveniji pa naj bi bili njegovi učinki še posebej intenzivni. Zaradi tega bo v prihodnosti treba premisliti o vlogi starejših v družbi in jih polnopravno in z določenimi ugodnostmi vnovič aktivirati na vseh ravneh družbenega življenja,'' je dejal.

Meni, da je ''modernizacija pokojninskega sistema glede na obstoječe stanje nujna, če želimo tudi za prihodnje generacije upokojencev zagotoviti dostojne pokojnine – varna starost za vse generacije. Prav tako ne sme in ne bo posegala v temeljne pridobitve slovenskega pokojninskega sistema, kot so dostojne državno zagotovljene pokojnine znotraj prvega stebra, solidarnost, redistribucija in medgeneracijski sporazum,'' je zagotovil. Zatrdil je, da bodo spremembe postopne in ne bodo imele večjih posledic za aktualne upokojence ali tiste tik pred upokojitvijo. ''Povečala se bosta tudi preglednost in učinkovitost celotnega sistema, kar bo državljanom dalo vpogled in vpliv na višino svoje pokojnine ob upokojitvi.''

Po Pogačarjevem opozorilu je treba zagotoviti dolgoročno finančno vzdržnost pokojninskega sistema tudi za tiste, ki se bodo upokojevali po letu 2020. Po nekaterih ocenah bo lahko pokojninska blagajna delovala vzdržno le do leta 2030. Po tej prelomnici pa se ne obeta nič dobrega za prejemnike pokojnin, saj naj bi po nekaterih ocenah pokojnine znašale okoli 30 odstotkov plače. Bodo bodoči upokojenci lahko dostojno živeli?

Odzivi na predlog ...