Danes 34-letni moški, ki so mu pred 11 leti v UKC Ljubljana odstranili testis, pravi, da so z operacijo iz njega naredili "invalida". Do konca življenja mora namreč prejemati hormonsko zdravljenje. Zaradi te hude zdravniške napake se je moški odločil za tožbo UKC Ljubljana. Zaradi duševnih in fizičnih bolečin ter zaradi prestanega strahu od njih terja 450 tisoč evrov odškodnine.
Po poročanju Dnevnika je tri leta in pol po vložitvi tožbe okrožna sodnica Ksenija Zelhofer Orehek z vmesno sodbo odločila, da je ta utemeljena. Sodišče je namreč ugotovilo, da tožniku niso ustrezno predstavili vseh možnosti operativnega posega. Prav tako pa da tožniku in njegovi partnerici diagnoza ni bila pojasnjena na ustrezen način, da bi pacient razumel njeno vsebino. Tožnik se za poseg torej ni odločil na podlagi ozaveščene, informirane in svobodne privolitve.
Sodišče ob tem ocenjuje, da je k nepravilno izbranemu operativnemu postopku pripomoglo tudi pomanjkanje komunikacije med specializantom, ki je tožnika operiral, in mentorjem, ki bi moral specializanta opozoriti na možnost izvedbe zmrzlega reza. 34-letniku bi tako lahko odstranili le del testisa, pri čemer bi skoraj gotovo ostala vsaj hormonalna funkcija.
O višini škode bo sodišče odločilo s končno sodbo, na vmesno sodbo pa se lahko sicer stranke še pritožijo. V UKC Ljubljana namreč trdijo, da so delali v dobro pacienta.
Tožnik ni niti posumil, da bi lahko šlo za benigni tumor
Testis so moškemu v ljubljanskem kliničnem centru odstranili, ker je imel na njem tumor, vendar pa je bil ta benigen in ne rakav. Ker ni vedel, da je tumor benigen, se je oktobra 2014 zaradi strahu pred širjenjem raka odločil za odstranitev testisa, s tem pa je ostal brez edinega delujočega testisa; drugi je bil namreč že pred tem slabo razvit.
Tožnik je julija 2014 zdravnika obiskal zaradi bolečin v predelu desnega moda. Mesec kasneje je nato specialist urolog zatipal zatrdlino, ki naj bi bila rakasta, diagnoza pa smrtno nevarna. Pred odstranitvijo ga je sicer najprej napotil na odvzem semenske tekočine na ginekološko kliniko, zaradi česar bi se lahko v prihodnosti vseeno odločil za otroka. Nato so mu na urološkem konziliju na Onkološkem inštitutu uspešno odstranili tumor. Kot so sporočili, je bil ta v stadiju ena, kemoterapija ali obsevanje pa nista bila potrebna. Test je namreč po operaciji pokazal, da gre za nenevarno tvorbo.
Tožnik ni sicer niti posumil, da bi lahko šlo za benigni tumor. Več let se je tako bal, da bi se rak lahko vrnil, zaradi česar se je odločil tudi za preventivno odstranitev levega zakrnelega moda. Kirurg in onkolog sta mu namreč povedala, da je imel epidermoidno cisto, vendar pa sam ni vedel, kaj to pomeni.
"Za nastalo škodo je izvedel šele oktobra 2019. Vse do takrat je mislil, da je imel malignega raka, saj mu diagnoze ni nihče razložil," je še zapisano v vmesni sodbi, ki jo je zdaj sprejela sodnica Ksenija Zelhofer Orehek. Dodajajo še, da je iz izvedenskega mnenja mogoče ugotoviti, da ima tožnik zaradi posledic operacije zmanjšano hormonsko in reproduktivno funkcijo. "Glede na izvedeni dokazni postopek ni dvoma, da je tožniku škoda nastala," je odločila.
Odvetnica Olivere Gomboc je ob tem opozorila tudi, da se tožnik s partnerico ni odločil za otroka, saj sta se bala, da bi odraščal brez očeta. Po operaciji je imel moški tudi fizične bolečine, dolgoročne posledice pa da ima tudi zaradi hormonskih terapij.
KOMENTARJI (159)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.