Morski psi ob splitski plaži, v slovenskem morju jih je 24 vrst

Blizu priljubljene splitske plaže Žnjan je veliko morskih psov, ki se pridejo tja razmnoževat, je po poročanju portala Dnevnik.hr pojasnil splitski profesor Alen Soldo. "Na primer avgusta jih je tam od 200 do 300 vsak dan, veliki so od meter do meter 80 centimetrov," je izpostavil in dodal, da jih lahko le redko vidimo, saj plavajo globlje, pod kopalci.

Čeprav mnoge najbrž strese, ko pomislijo, da med njihovim kopalskimi užitki pod njimi plavajo morski psi, pa te vrste niso nevarne za človeka, je zatrdil Soldo. Tudi morske pse, ki redno plavajo v slovenskem morju, kopalci ne zanimajo in jih ne bodo napadli, je zagotovil profesor dr. Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran. "To velja tudi za največji vrsti, ki se pojavljata v našem delu Jadrana: morski pes orjak (Cetorhinus maximus), ki zraste čez 10 metrov v dolžino, in morska lisica (Alopias vulpinus), ki lahko preseže pet metrov v dolžino," je razložil.

Večina vrst morskih psov se v slovenskem Jadranskem morju pojavlja redko

Strokovnjaki so doslej v celotnem Jadranskem morju potrdili 33 vrst morskih psov, eno vrsto morske podgane in 26 vrst skatov. V slovenskem morju jih je znatno manj. Doslej so evidentirali 36 vrst hrustančnic, od katerih je 24 vrst morskih psov in 12 vrst skatov, je razložil profesor Lipej: "Pri tem je potrebno vedeti, da se le manjše število vrst pojavlja v slovenskem delu Jadrana bolj ali manj redno, medtem ko se večina vrst pojavlja redko. Redno se pojavljata navadni (Mustelus mustelus) in črnopikasti morski pes (Mustelus punctulatus), od večjih vrst pa sinji morski pes (Prionace glauca)."

Nekatere vrste, ki so jih v preteklosti že potrdili, že več desetletij ali še več niso opazili v slovenskem delu Jadrana. "To na primer velja za sklata (Squatina squatina), ki je bil še pred sto leti v Tržaškem zalivu pogosta vrsta morskih psov. Potrebno je še poudariti, da je slovenski del Jadrana s Tržaškim zalivom in širšim severnim območjem predel, kjer se več vrst morskih psov in skatov razmnožuje. Takih območij je v Mediteranu malo," je izpostavil Lipej.

Prilov, izlov in mikroplastika – največji sovražniki hrustančnic

Polovica hrustančnic, ki so jih potrdili v celotnem Jadranskem morju, je ogroženih. Zanimalo nas je, kaj je glavni problem. "V Sloveniji je tako kot na Jadranu daleč najhujši problem prilov, ko se v ribiške mreže poleg tarčnih vrst ujamejo tudi druge vrste kot kolateralna škoda. Nekatere vrste pa so iz našega morja izginile zaradi prelova, s katerim označujemo tarčni izlov določenih vrst. Vse večji vpliv na morske pse in skate ima tudi mikroplastika," je utemeljil profesor Lipej.

Morske pse ljudje težko opazimo ne zgolj zato, ker večinoma plavajo pod gladino morja, temveč tudi zato, ker so povsod v Sredozemskem morju zelo redki in nekatere vrste že na robu izumrtja. Ker so morski psi kot plenilci na vrhu prehranjevalne verige, so redki po številu osebkov zaradi številnih razlogov, je povedal Lipej. "Predvsem pa zaradi prej omenjenega prilova, ki je v zadnjih letih občutno zdesetkal njihove populacije. Kljub vsemu se zgodi, da se v ribiške mreže zapletejo redke in manj znane vrste morskih psov. Tako se je leta 2018 v ribiško mrežo zapletel morski pes šesteroškrgar (Hexanchus griseus), ki je bil tretji primer pojavljanja v Sloveniji. Leta 2021 pa morski pes sedmeroškrgar (Heptranchias perlo). Oba sta predstavnika globinskih morskih psov. Pred tem so zadnjega sedmeroškrgarja v Jadranu ujeli davnega leta 1948," je podal primere Lipej in dodal, da mu ni znano, da bi v Sloveniji evidentirali primer, ko je morski pes napadel človeka.

Zadnjemu usodnemu napadu morskega psa na nemškega turista pa so bili priča na Hrvaškem v Lokvi Rogoznici v 70. letih prejšnjega stoletja. Profesor Soldo je na podlagi ran turista predpostavil, da ga je napadel veliki beli pes. Vendar pa je ovrgel teorijo, da morski psi priplavajo za ladjami križarkami, poroča Dnevnik.hr.