Ministrstvo za obrambo (MORS) načrtuje letos in prihodnje leto prodati 149 stanovanj, 228 drugih objektov in ostalega premoženja ter pri tem zaslužiti okrog šest milijard tolarjev. Ministrstvo je sicer leta 1991 od nekdanje Jugoslovanske ljudske armade (JLA) prevzelo 455 objektov (trenutno jih ima v lasti še 140) in 8107 stanovanj (v lasti MORS jih je še 1850). Od 5600 hektarov površin, na primer pašnikov, pa je MORS zadržalo še 1500 hektarov površin. Skupaj ima MORS v lasti še 37 odstotkov premoženja, prevzetega od JLA. Na ministrstvu načrtujejo, da bo postopno prilagajanje obsega vojaške infrastrukture obsegu in strukturi poklicne vojske potekalo do leta 2010, je povedal vodja urada za logistiko na MORS Zvonko Kremljak.
V naslednjih letih namerava MORS zapreti tri večje vojašnice. Del objektov v Ilirski Bistrici bi tako še letos prepustili ministrstvu za šolstvo, znanost in šport za potrebe srednješolskega centra, del pa bi jih prevzelo notranje ministrstvo za nastanitev policistov, ki bodo varovali schengensko mejo. Postopno naj bi izpraznili tudi vojašnico v ljubljanskem Šentvidu (del objektov sicer v denacionalizacijskem postopku zahteva Cerkev). Zaradi gradnje nove vojašnice na Apačah pa bo zaprta tudi ptujska vojašnica (predvidoma bo že letos predana ministrstvu za kulturo).
V načrtu odprodaje ali oddaje v najem so še vojašnice v Gornji Radgoni, Meljah, Jedinščici, Velikih Blokah, Kozini in Škofji Loki ter posamezni objekti v okviru vojašnic v Črnomlju, Ribnici, Ajdovščini in Tolminu. V celoti ali deloma bodo oddani ali prodani tudi nekdanji domovi JLA v Mariboru, Brežicah, Ravbarkomandi, Pivki, Postojni, Vrhniki in Tolminu. Do leta 2010 bodo oddana ali prodana še številna skladišča in ostali objekti.
V prihodnjih letih bo MORS prodajal ali oddajal predvsem nekdanje stražnice na meji, saj imajo za Slovensko vojsko majhno uporabno vrednost zaradi umika z meje. Skupaj je MORS leta 1991 prevzelo 152 stražnic, od katerih so jih 26 prevzeli drugi državni organi, pet jih je bilo vrnjenih v denacionalizacijskem postopku, 35 je bilo prodanih, 30 pa oddanih v najem.
Večina od 8107 prevzetih stanovanj je bila prodana v skladu s stanovanjskim zakonom (okrog 6000), v lasti MORS jih je ostalo 1850. Od tega jih 750 zasedajo delavci MORS, 450 je takšnih, ki so jih stanovalci dobili pred letom 1991 po legalni poti in so njihovi najemniki za nedoločen čas, približno 200 stanovanj je v pravdnih postopkih zaradi nezakonito pridobljenih odločb, MORS pa dolga leta razpolaga tudi s kar 260 praznimi stanovanji, ki so namenjena delavcem ministrstva in čakajo na obnovo. MORS ima v evidenci še 70 stanovanj, ki so bila vseljena nasilno, brez odločb.
Od vseh nepremičnin, prevzetih od JLA, jih je 30,8 odstotka v uporabi MORS ali Slovenske vojske, 9,9 odstotka je bilo prodanih, devet odstotkov je bilo predanih drugim vladnim organom s sklepom vlade, 2,4 odstotka pa jih je bilo vrnjenih v denacionalizacijskem postopku. Kar 49,9 odstotka nepremičnih, prevzetih leta 1991 od JLA, je t.i. neperspektivnih lokacij, ki jih namerava MORS prodati v naslednjih letih. Na vprašanje, zakaj so te nepremičnine toliko časa ostale neprodane, je vodja službe MORS za gospodarjenje z nepremičninami Miroslav Rauter dejal, da do leta 1995 prodaja zakonsko ni bila mogoča, veliko od teh nepremičnin pa je dalo ministrstvo v najem.
MORS sicer vsako leto pripravi seznam premoženja, ki ga oceni kot neperspektivno in ga zato proda, zamenja, brezplačno prenese na druge državne organe ali pa ga odda v najem. MORS to izvede z javno dražbo, javno ponudbo, javnim zbiranjem ponudb ali pa z metodo zakupa prodaje in menjave.
