Si predstavljate, da bi morje dvakrat na dan naraslo za 16 metrov?

Plimovanje je posledica delovanja privlačne sile, ki je odvisna od razdalje med telesi v vesolju in njihove mase. Plima in oseka se v povprečju izmenjata na 6 ur in 12 minut, kar pomeni, da se na določeni lokaciji na Zemlji v enem dnevu zvrstita dve plimi in dve oseki. Na višino morske gladine na Zemlji v največji meri vpliva Luna, ki je od Zemlje oddaljena slabih 400 tisoč kilometrov. Močan vpliv ima tudi Sonce, ki je veliko dlje stran kot Luna, a ima mnogo večjo maso. Vpliv sonca na morje je približno pol manjši kot vpliv Lune.

Najvišja plima ob ščipu in mlaju

V času polne lune ali ščipa in v času prazne lune ali mlaja je plimovanje najizrazitejše, saj sta Luna in Sonce na isti osi in njun vpliv na plimovanje se sešteje. Najvišjo plimo imamo na tisti strani Zemlje, ki je mu je Luna najbližje, plima pa se pojavi tudi na nasprotni strani Zemlje, saj se celoten planet pomakne nekoliko bližje k Luni. Vmes imamo dve območji oseke, kjer je vode manj.

V času prvega in zadnjega krajca sta Luna in Sonce postavljena pravokotno na Zemljo in morsko gladino vlečeta vsak v svojo smer. Takrat je razlika med plimo in oseko najmanjša in je pri nas v Kopru okoli 60 centimetrov.

Najvišja plima na svetu v zalivu Fundy

Nekatera območja na svetu imajo precej bolj izrazito plimovanje, kot ga imamo v Severnem Jadranu. V Evropi beležijo najvišjo plimo ob izlivu reke Severn na JZ Anglije, kjer redno presega deset metrov. Po najvišji plimi na svetu je znan zaliv Fundy, ki leži na JV Kanade in meji tudi na Združene države. Tukaj plima v povprečju dosega 16 metrov, oktobra leta 1869 je voda dosegla celo 21,6 metra. Plima je v tem zalivu tako visoka, ker je širina zaliva približno štirikrat manjša od valovne dolžine plimskega vala. V zalivih takšne širine lahko pride do močne ojačitve valovanja, saj se valovi odbijajo od obale in amplituda valovanja močno naraste, v našem primeru se plima močno poveča.

50 let od najvišje plime v Sloveniji

Na visoko plimo pri nas poleg astronomskih dejavnikov, kot sta Luna in Sonce, pomembno vplivajo tudi meteorološki dejavniki. Če je zračni tlak nizek, je nad nami manj zraka in gladina vode je posledično višja, višjo plimo imamo zato v času ciklona na Severnem Jadranu. Padec tlaka za en milibar povzroči zvišanje morske gladine za en centimeter. Če v tem primeru piha še jugo, ki potiska vodo proti severu, lahko morje poplavi nižje predele obale. Po podatkih Agencije za okolje je bila najvišja plima, zabeležena pri nas v času ciklona in izrazitega juga, leta 1969, ko je gladina morja dosegla 394 centimetrov in je bila več kot meter in pol nad srednjim nivojem.