'Morda je brala o Natashi Kampusch'

Včeraj smo poročali o nenavadnem primeru. Deklica, ki obiskuje šesti razred osnovne šole Mirana Jarca v Ljubljani, je povedala prepričljivo in hkrati pretresljivo zgodbo, kako jo je na poti v šolo neznanec poskušal ugrabiti. S kapuco, poveznjeno na glavo, naj bi pristopil k njej, jo grobo prijel za roko in poskušal strpati v parkiran avtomobil. Zaradi upiranja naj bi jo tudi udaril. Zato naj bi začela kričati, se mu iztrgala iz prijema in zbežala v šolo. Od tam je poklicala mamo, s katero sta odšli do ravnateljice, ta pa je ukrepala naprej. Da so prijavo o dogodku dobili, so tedaj potrdili tudi policisti.

Po desetih urah zbiranja obvestil pa so policisti sporočili, da do poskusa ugrabitve sploh ni prišlo, torej da si je deklica vse skupaj izmislila. Na tem mestu se je izgubilo glavno vprašanje, ki je povzročilo splošni preplah – Kdo je ugrabitelj?, postavilo pa se je novo – Zakaj si je deklica zgodbo izmislila? O razlogih smo se pogovarjali s tremi strokovnjaki.

'Povprečna 12-letnica tega ne bi storila'

Ljubica Umek Marjanovič, otroška razvojna psihologinja, pravi, da si je deklica najbrž le želela pozornosti. "Težko povem, kaj bi lahko bili razlogi, ne poznam tega dekleta ... A pri njej gre za zgodnja mladostniška/pubertetniška leta in prva stvar, ki mi pride na misel, je, da si je deklica zaželela več pozornosti, kot jo ima. Ponavadi si adolescenti želijo biti v centru pozornosti. Ker niso, si najdejo kakšne bolj ali manj atraktivne stvari, s katerimi lahko to dosežejo. Ona je šla po moji presoji malo preko roba. Drugih razlogov z vidika razvojne psihologije ne najdem. To niso otroci, stari štiri ali pet let, ki bi živeli v domišljiji, si nekaj zamislili, ne bi znali ločiti realno od domišljijskega ... tu je starost absolutno previsoka,“ je povedala za 24ur.com. To, da je deklica najprej prišla v šolo in tam povedala, kaj se ji je zgodilo, se Umek Marjanovičevi zdi vezano na vrstniško pozornost, ta želja pa je lahko posledica tega, da ima doma težave in ne dobiva podpore, kot bi jo kot pubertetnica potrebovala ali mislila, da jo potrebuje.

In kako bo razkrita laž zdaj vplivala nanjo? Prav spodbudno zanesljivo ne, pravi Umekova. "Mislim, da bo dekle prizadelo, da zdaj to pomeni še enkrat korak nazaj oziroma neki poraz, kar je verjetno doslej že doživljala. Vrstniki jo za to dejanje ne bodo ravno nagradili. Mislim, da ji bo zdaj še huje kot prej. Potrebuje neko oporo, strokovno pomoč, zanesljivo ji mora – ne glede na to, za kakšno vrsto dejanja gre – priskočiti na pomoč šolska svetovalna služba in se z njo resno pogovoriti, kaj ta izmišljena dejanja pomenijo. Ne bi bilo dobro, da bi jo zdaj izločili iz socialne skupine na šoli, da bi bila deležna samo obtoževanja, ne pa tudi pomoči. To dekle mora biti v neki posebni situaciji, saj povprečna 12-letnica tega ne bi storila. Mislim, da ni dovolj, da se obravnava samo posledico, ampak je treba iti v analizo, zakaj se je to zgodilo. Treba je nekaj storiti za dekle, da se v prihodnje ne bo popolnoma izgubilo." 

'Ugrabitelj se mi je takoj zdel amater'

Da gre najverjetneje le za zbujanje pozornosti, se strinja tudi Peter Umek, psiholog in profesor na Fakulteti za varnostne vede. "Včasih so družinske razmere take, da je šestošolka lahko kar precej zmedena. Možnost je maščevanje družinskim članom, zbujanje pozornosti zaradi kakršnih koli razlogov že, strah pred šolo, slabo počutje v šoli ... Bil sem obveščen, da njene družinske razmere niso ravno ugodne, kar bi lahko bil razlog. Da si je vse izmislila, je malce nenavadno, tu me stvari begajo ... Mogoče je pred kratkim kaj brala o Natashi Kampusch ... dogajanje bi bilo zelo podobno,“ je povedal za 24ur.com.

Opis dejanja je bil po njegovih besedah neprepričljiv. "Takoj sem pomislil, da kdor koli je to storil, je bil popoln amater in ne nekdo, ki bi to zares hotel narediti. Ker potem bi ugrabitev izpeljal na drugačen način – stvar mora biti pripravljena in tisti, ki hoče nekoga ugrabiti, bo to tudi storil, če ima neki poseben razlog. Ne vem, kako velika je punčka, ampak odrasel moški 12-letnega otroka prime in ga stlači v avto brez težav. Tu je šlo za podatke, ki niso kazali na neko resno ugrabitev.“

Tudi Umek je prepričan, da punčko zdaj čakajo še večje težave. "Mislim, da je dobro, da jo obravnava strokovnjak, ker bo v šoli preživljala kar težke trenutke. Saj veste, otroci so pri takih zadevah neusmiljeni, tako da ... če je imela že prej težave, bo zdaj imela še večje.“

Da si mladostniki izmišljajo zadeve, se po njegovih besedah večkrat zgodi, le ne v tem obsegu. "Spomnim se dogodka, ko se tri dekleta, stara 14, 15 ali 16 let niso vrnila domov, zato so zaskrbljeni starši klicali policijo. Zjutraj so prišla domov z raztrganimi oblačili in rekla, da so jih ugrabili, spolno nadlegovali, zvezali in podobno. Resnica pa je bila, da so do jutra žurirale s svojimi prijatelji in je bilo za to treba najti izgovor. Policisti so hitro ugotovili, da gre za izmišljanje.“

Otrokov krik: Poglej, tukaj sem!

Igor Areh, doktor psiholoških znanosti in docent za forenzično psihologijo na Fakulteti za varnostne vede, meni, da je šlo le za potegavščino. "Če pomislite, kaj vse počnejo najstniki v obdobju adolescence, je to res lahko samo šala, v smislu: Dajmo eno ušpičit! Potem, ko pa vidijo, kako daleč je zadeva šla, se pa zavejo posledic in se pomaknejo nazaj,“ je pojasnil za 24ur.com.

Razlog bi po njegovem mnenju lahko bile težave doma. "Sploh ni nujno, da gre za zlorabo ali kakšno tragedijo. Danes imamo sindrom sodobnih staršev, ki nimajo časa za svoje otroke in potem je to otrokov krik: 'Poglej, tukaj sem! Se boš vsaj zdaj zbudil, ko se mi je nekaj zgodilo?' Otrok preverja, koliko staršem sploh pomeni, in to na drastičen način. Se bodo starši odzvali ali ne?