Hrvaška obveščevalna služba se je odzvala na naša razkritja, češ, da naj bi prisluškovali Slovencem v arbitraži. Spomnimo, šlo naj bi za hrvaškega obveščevalca Davorja Franića, ki je poznan tudi kot Mehanik Davor iz afere novačenja salafistov za tihotapljenje orožja. Hrvaški mediji o tem skorajda niso poročali, so se pa o prisluhih razpisali bosanski in srbski mediji.
Če spomnimo na leto 2015, je prisluhe tisto poletje objavil hrvaški Večernji list. Slovenski arbiter Jernej Sekolec in agentka Simona Drenik sta glede komuniciranja imela jasna navodila naših tajnih agentov, a jih nista upoštevala.
Vse kaže na to, da so z namenom izstopa iz arbitraže nezakonito prisluškovalno akcijo izvajale konkretne osebe, povezane s hrvaškimi obveščevalci in nekdanjo hrvaško vlado. Precej zgovorna je tudi izjava nekdanjega premierja Zorana Milanovića, da bi obveščevalna služba morala dobiti državno odlikovanje za svojo vlogo v arbitraži. S pohvalami na račun hrvaške obveščevalne agencije ni skoparil niti Gordan Akrap, bivši pripadnik SOA in član hrvaške komisije za nadzor varnostno-obveščevalnih služb: "Če je to zares opravila hrvaška obveščevalna agencija, jo je treba zaradi tega nagraditi. Zato ker je ujela slovenske funkcionarje v aktivnostih, ki praktično szpodkopavajo verodostojnost celotnega procesa in ker je to prenesla hrvaškemu državnemu vrhu, da je ta lahko pravočasno preprečila negativne morebitne posledice na Hrvaškem."
Hrvaška je poskusila tudi z diskreditacijo arbitražnega sodišča, zavračala je smiselnost slovenske tožbe, sodišče v Luksemburgu pa se trudijo prepričati, da za sodbo sploh ni pristojno.
Odzval se je tudi premier Marjan Šarec, ki je dejal, da ga skrbi, če je to način delovanja v EU in če je to odnos med državami, ki naj bi bile prijateljske.
Gost oddaje 24UR Zvečer je bil vodja parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Matjaž Nemec. Dodal je, da se je s svojim ravnanjem Hrvaška dobrih devet mesecev pred prvim predsedovanjem EU postavila v dokaj neugoden položaj, kar se tiče kredibilnosti. Meni, da ima Slovenija na svoji strani pravo, čas in argumente ter dokaze. Priznal je, da se pogledi Mira Cerarja, ministra za zunanje zadeve in njegovi pogledi pogosto razlikujejo, a da bi mu v primeru, da se hrvaško prisluškovanje v arbitraži potrdi, Cerarju svetoval, da na zagovor pokliče hrvaškega veleposlanika v Sloveniji Borisa Grigića.
Nas je hrvaška obveščevalna služba preprosto nadigrala? Nemec meni da ne, "saj Slovenija vsaj ohranja svoj obraz v odnosu s svojimi partnericami". Pravi, da radi delamo by the books oziroma po pravilih. Pravi, da bi lahko Hrvaška v regiji, na Zahodnem Balkanu, odigrala enako vlogo kot Slovenija. Bil je oster, saj pravi, da naša južna soseda ni sposobna rešiti oziroma spoštovati nobenega izmed bilateralnih sporazumov z drugimi državami in spomnil na nedavni incident v Piranskem zalivu.
Nemec je dejal, da se zaradi tega s Hrvati očitno ne moremo dogovoriti, zato potrebujemo pomoč tretjega: Evropske komisije. "Moramo preprečiti, da bi bil argument moči nad močjo argumentov," pa Nemec komentira to, da se zdi, da se Bruselj vedno nagne malo proti Hrvaški.
Spomnil je, da premier Šarec ni nagovoril Evropskega parlamenta, ko je imel možnost, prav tako pa je na srečanju komisarjev naša komisarka Violeta Bulc bila tiho. "Slovenija mora biti proaktivna," poudarja, zdi pa se mu nepojmljivo, da Šarec svoje priložnosti nagovora ni izkoristil.
Je po vsem tem Hrvaška še prijateljska država Sloveniji? Matjaž Nemec poudarja, da smo ljudje prijatelji in da se to čuti na vsakem koraku. O politiki pa, da se to vsi sprašujemo. Spregovoril je tudi o skrbi glede tega, kako bo Hrvaška reševala nadaljnja odprta vprašanja v regiji, na primer z Republiko Srbijo. Poudaril je, da je Slovenija glede arbitraže odigrala partijo z odprtimi kartami, ne glede na to, kdo je bil premier, pa smo se trudili rešiti odprta vprašanja. Z izjemo Jadranke Kosor pa meni, da na hrvaški strani še ni bilo premierja, ki bi si želel zapreti odprta vprašanja s sosednjimi državami.
KOMENTARJI (136)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.