Premier Borut Pahor in gospodarstveniki so se na današnjem delovnem srečanju na GZS strinjali, da je treba skupaj iskati rešitve za pot iz krize. "Ugotovili smo, da ni enostavnih vzorcev, da je treba poiskati kompromise, ki bodo zadovoljili tako delodajalce kot zaposlene," je po srečanju povedal generalni direktor GZS Samo Hribar Milič.
Pahor je v spremstvu ministrov za razvoj in evropske zadeve ter za gospodarstvo, Mitje Gasparija in Mateja Lahovnika, prisluhnil direktorjem vidnejših slovenskih podjetij glede potreb slovenskega gospodarstva. Predstavniki vlade po srečanju niso želeli dajati izjav.
V torek spet sestanek
Pahor je pred srečanjem povedal, da bo osnutek predloga tretjega paketa pripravljen v torek, ko se bo znova sestala tudi skupina kriznih ministrov. Predstavili naj bi ga v sredo na srečanju s partnerji v t. i. razvojnem dialogu.
Po besedah predsednika Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Zdenka Pavčka so pripravili sedem področij kriznih ukrepov, ki med drugim zajemajo delovnopravno zakonodajo, likvidnost podjetij, evropska sredstva, investicije in javna naročila. Predsednik vlade Borut Pahor je po Pavčkovih besedah izrazil veliko pripravljenost za sodelovanje vlade na vseh področjih ukrepov.
Kot je ocenil Pavček, so predlogi o spodbudah na področju izvoza dobri, najbolj pa so se dotaknili delovnopravne zakonodaje in možnosti, da bi podjetjem, ki so v krizo zašla iz objektivnih razlogov, pomagali prebroditi krizo. "Tu je vlada našla veliko mero posluha," je dejal Pavček.
O predlogu morebitnega znižanja plač v javnem sektorju po Pavčkovih besedah niso govorili. Na srečanju so opozorili, da so na vidiku velike težave financiranja javnega sektorja.
Po besedah Hribar Miliča je bilo govora o spremembah na trgu dela, pri čemer je zelo blizu ustanovitev skladov dela, začela pa se bo tudi razprava o spremembah pokojninske zakonodaje. Glede finančnega sektorja je bilo rečeno, da je treba podaljšati ročnost sredstev. "V tem primeru bi lahko šli v dolgoročnejše investicijske načrte," je dejal Hribar Milič.
Pomoč izvoznim podjetjem
Posebna točka današnjega pogovora je bila tudi pomoč izvoznim podjetjem. Med predlogi so dodatna pomoč prek SID banke, ki bi posle pozavarovala tudi prek zavarovalniškega sistema, institucionalna pomoč prek mreže zunanjega ministrstva, izboljšave na področju vizumov za poslovne partnerje, za skupinske nastope in za sejemsko podporo.
Predsednik uprave SID banke Sibil Svilan pa je po srečanju povedal, da so bili pogovori namenjeni tudi iskanju načinov za večjo razpršenost nastopov slovenskih podjetij v tujini.
Gospodarstveniki so posebej izpostavili, da je možnost delovanja na trgih nekadnje Sovjetske zveze bistveno večja, če podjetja nastopajo pod okriljem gospodarsko-političnih delegacij. Neizkoriščene priložnosti vidijo na še trgih Indije, Brazilije in arabskega sveta.
KOMENTARJI (60)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.