'Mora nam uspeti, nimamo druge alternative!'

Slovenija je premajhno in preveč odprto gospodarstvo, da bi imela drugo izbiro, kot da je konkurenčna, prilagodljiva in najboljša, zato nam pri izvedbi izhodne strategije mora uspeti, je ob predstavitvi vladne izhodne strategije v DZ dejal premier Borut Pahor. Izvajanje strategije je po njegovem prepričanju letos absolutna prioriteta.

Pahor je ob tem priznal, da govori pod močnim vtisom četrtkovega neformalnega vrha EU v Bruslju, kjer so voditelji sedemindvajseterice obravnavali vsebinska izhodišča za novo razvojno strategijo Unije EU2020. Ta bo nasledila dosedanjo lizbonsko strategijo, ki po splošno sprejetem mnenju ni bila uspešna.

V razpravi je po Pahorjevih besedah postalo jasno, da bo Unija sicer do neke mere delovala skupaj in usklajeno pri iskanju izhoda iz krize in zagotavljanju dolgoročno vzdržnega razvoja, a obenem je spoznal, da bodo imele države članice bolj kot doslej vajeti svojega bodočega razvoja v lastnih rokah.

Od slovenske politične elite je tako odvisno, ali se bo Slovenija umestila med najbolj konkurenčne, razvite in odprte družbe ali pa se bo zadovoljila s povprečjem, je zatrdil premier in pri tem povedal, da mora sedaj slovenska politike delovati kot reprezentanca. Izrazil je tudi pripravljenost, da pri sprejemanju zakonskih dokumentov na podlagi strategije sodeluje z opozicijo, do tiste mere, kolikor bo to potrebno.

Pahor je poslancem DZ položil na dušo, da bodo odgovorni za sprejetje ambiciozne strategije, ki ima za osnovne cilje konsolidacijo javnih financ, okrevanje gospodarske rasti, okrepitev zaposlenosti in trajnostni razvoj.

Slovenija ima vse možnosti, da se v naslednjih letih uvrsti med najbolj razvite, a temu se moramo absolutno posvetiti. Zagotovil je, da sta vlada in sam kot premier na to pripravljena, sedaj pa to pričakuje tudi od DZ.

Glede na to, da je bila pri dosedanjih razvojnih strategijah težava predvsem v njihovem uresničevanju, je po Pahorjevem prepričanju trenutno ključno, da se ta implementacijski primanjkljaj odpravi.

"Mora nam uspeti, nimamo druge alternative," je glede izhodne strategije in razvojnega preboja v naslednjih letih na koncu ocenil predsednik vlade.

'Treba je zagotoviti fiskalno stabilnost'

Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, ki je vodil skupino za pripravo strategije, je pojasnil, da je za Slovenijo ključno, da zagotovi ustrezno fiskalno stabilnost, saj brez tega ne bo spodbujanja gospodarske dejavnosti.

Prav javnofinančna stabilnost namreč po njegovem prepričanju postaja specifična razlika med državami. Javnofinančno stabilne države si lahko obetajo hitrejši izhod iz krize in bolj ugoden razvoj, nestabilne pa bodo iz krize izstopile počasneje s slabšimi temelji za nadaljnji razvoj, je pojasnil. Čeprav Slovenija ni med državami z najslabšim javnofinančnim stanjem, mora glede na razvoj finančnih trgov v zadnjih tednih po Gasparijevem mnenju paziti.

Zato je javnofinančna konsolidacija pred zmanjševanjem davčnih bremen, je poudaril. Pravilo vlade je tako, da najprej skrči in prilagoditi javnofinančne izdatke in nato, če bo uspešna, išče tudi možnosti dodatnih davčnih razbremenitev.

Opozicija očita premalo konkretnosti

DZ se je z izhodno strategijo že seznanil. Večina poslancev koalicije je imela pohvalne besede, opozicija pa je dokumentu očitala premalo konkretnosti in skrbi za gospodarstvo.

Andrej Vizjak (SDS) je tako ocenil, da je vlada predlagala nestrukturiran dokument, ki ga je v največjem delu zelo težko upravljati. Tudi nekateri drugi poslanci opozicije so izražali pomisleke, da gre pri strategiji v veliki meri za nabor želja brez konkretnih ukrepov in časovnice.

V SDS sicer pozdravljajo, da so cilji pri javnofinančni konsolidaciji jasni, medtem ko je po njihovem prepričanju ukrepov za kratkoročno oživitev gospodarske dejavnosti premalo. Poslanci SDS, med njimi tudi Rado Likar, so poudarjali, da bi se vlada morala lotiti davčnih razbremenitev in spodbud gospodarstvu, kar bi pripeljalo do novih delovnih mest in s tem bi država pridobila nove davkoplačevalce.

Minister Gaspari je dejal, da povečevanje javnofinančnega primanjkljaja ni prava pot do novih delovnih mest. Če izberemo ukrepe z davčnimi razbremenitvami, moramo biti močno prepričani, da bodo nova delovna mesta takoj in izboljšava fiskalnega položaja hitro, ne pa šele čez nekaj let, je zatrdil in pojasnil, da dokazov za to ni.

S tem se je strinjal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, ki je obenem naštel nekaj projektov za kratkoročno oživitev gospodarske dejavnosti na področju energetike in okolja, pridružil pa se mu je tudi minister za promet Patrick Vlačič, ki je zatrdil, da bo na področju modernizacije železniške infrastrukture v naslednjih 15 letih porabljenih 1,5 milijarde evrov.

Vizjak je temu naboru očital, da gre za ukrepe, ki so že v teku, in da vlada ni pripravila ničesar novega.

Na očitke, da strategija ni operativna, je Gaspari povedal, da vsebuje 25 zakonov, ki jih bo sprejemal DZ in naj bi bili sprejeti do oktobra. Časovnica tako po njegovih besedah je, a bo vse odvisno od sprejemanja v DZ.

Strategija po Gasparijevem prepričanju ni zidanje gradov v oblakih, ampak gre za konkretne ukrepe, ki bodo vidni tudi v razvojnih proračunih.

Kar nekaj poslancev, med njimi tudi nekateri koalicijski, ki so bili strategiji v veliki meri naklonjeni, so opozarjali, da se vlada v razvojnih načrtih odpoveduje gradnji razvojnih osi.

Samo Bevk (SD) je tako zatrdil, da je gradnja osi bistvena za izkoriščanje razvojnega potenciala obrobnih regij in bi morala biti del strategije. Peter Verlič (SDS) pa je dodal, da vlada na razvojne osi ne more gledati strogo ekonomsko.

Vlačič je zagotovil, da se vlada tem projektom ni odpovedala, jih pa preučuje iz vidika upravičenosti.

V SDS pa so opozarjali, da je vlada črtala številne projekte iz resolucije o nacionalnih razvojnih projektih 2007 - 2023.
Gaspari je zagotovil, da vlada ni sprejela nikakršne odločitve o nacionalnih razvojnih projektih. Resolucija, ki jo je sprejela prejšnja vlada, je po njegovem indikativen dokument, saj so v njem projekti za 23 milijard evrov, predvidenih sredstev v državnem proračunu pa je sedem milijard.

Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je izpostavila zahtevnost ukrepov za krčenje javne porabe, saj se v državi še nikoli ni toliko varčevalo. Opozicijo je pozvala, naj da s svojimi nastopi ljudem jasno sporočilo, da je sedaj treba varčevati.