Porota sodišča v San Franciscu je odločila, da mora Monsanto bolniku z rakom Edwinu Hardemanu izplačati odškodnino v višini 80 milijonov dolarjev (71,4 milijona evrov). Monsanto je tožbo izgubil, ker ni storil dovolj pri opozarjanju uporabnikov o tveganjih herbicida Round up, ki vsebuje rakotvorni glifosat. To je bil že drugi takšen primer, saj je že lani poleti prav tako porota sodišča v San Franciscu odločila, da mora Monsanto 46-letnemu Dewayneu Johnsonu, ki prav tako trdi, da je zaradi glifosata v herbicidu zbolel za rakom, plačati 289 milijonov dolarjev (okrog 250 milijonov evrov) odškodnine. Sodnik je sicer odškodnino nato znižal na 78 milijonov dolarjev (69,5 milijona evrov).
Tožb bi lahko bilo v prihodnje še več, čeprav Monsanto vztrajno zanika, da je herbicid rakotvoren ter poudarja, da je na stotine raziskav pokazalo, da je njihova kemikalija varna.
Glifosat je v 70. letih prejšnjega stoletja razvil prav Monsanto, danes pa ga prodajajo v več kot 160 državah po svetu. Tudi pri nas je sporni herbicid v prosti prodaji in z njim množično škropijo številne javne površine.
Eden največjih uporabnikov glifosata pri nas Slovenske železnice
V Sloveniji je največja težava predvsem nekmetijska raba glifosata, kar od 75 do 85 odstotkov se ga namreč uporablja za vzdrževanje železnic, cest, vrtov in podobno, je že pred časom opozoril Jernej Drofenik z Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Slovenske železnice za zatiranje invazivnih rastlin uporabljajo dva pripravka (Clinic in Kyleo), pri katerih je glavna sestavina glifosat. Na leto porabijo približno 11.000 litrov herbicida na skupni površini 16 milijonov kvadratnih metrov. To pomeni, da na vsaka dva kvadratna metra površine železnic porabijo približno 1,4 mililitra glifosata. Za strojno in ročno zatiranje invazivnih rastlin zapravijo na leto okoli 240.000 evrov, so nam pojasnili na Slovenskih železnicah.
Zagotovili so nam, da omenjenih pripravkov ne uporabljajo na vodovarstvenih območjih in da že iščejo alternative herbicidom. "Slovenske železnice se tudi že pripravljajo na spremembo zakonodaje z iskanjem alternativ po zgledu tujine (zatiranje plevela s paro, košnja in drugi okolju sprejemljivi načini zatiranja)," so še dejali.
Na Direkciji RS za infrastrukturo so nam pojasnili, da za zatiranje plevela na državnih cestah ne uporabljajo herbicidov.
Prepoved po 1. oktobru 2019, a ne (še) za največje porabnike
V Sloveniji so lani spremenili zakonodajo glede uporabe vseh herbicidov na nekmetijskih zemljiščih. Tako bo od 1. oktobra letos prepovedana raba vseh herbicidov, tudi glifosata, na vseh nekmetijskih površinah – razen na cestah in železnicah. Tam bodo še vedno lahko škropili do aprila 2021, kolikor traja prehodno obdobje.
"Sprememba se nanaša na dejstvo, da se glifosat lahko uporablja samo v kmetijstvu in ga uporabljajo profesionalni uporabniki, ki so opravili izobraževanje glede varne rabe FFS. Sprejete so bile tudi širše omejitve rabe FFS na nekmetijskih površinah," so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo. Dodali so, da se glifosati v kmetijstvu uporabljajo "izključno po spravilu pridelka na poljih, v sadovnjakih in vinogradih, izključno za namene zatiranja plevela".
Namesto herbicidov se bodo na teh površinah morale uporabljati nekemične metode, kot so mehansko odstranjevanje, uporaba okopalnikov, mulčerjev, odstranjevanje plevela z vročo paro, peno, plinskimi gorilniki in podobno, so dodali na ministrstvu. "Uporaba glifosata je dovoljena zato, ker izpolnjuje z zakonodajo predpisane zahteve glede uporabe," so še poudarili na ministrstvu za kmetijstvo.
Evropski parlament za prepoved, komisija podaljšala dovoljenje
Kljub državljanski pobudi za prepoved glifosata in kljub temu, da je evropski parlament oktobra 2017 glasoval za popolno prepoved uporabe herbicidov na osnovi glifosata do decembra 2022 in takojšnjo omejitev njegove uporabe, je Evropska komisija decembra 2017 sprejela petletno podaljšanje dovoljenja za ta herbicid.
Za podaljšanje prehodnega obdobja se je takrat zavzela tudi Slovenija in še 17 drugih članic, devet jih je bilo proti, ena pa se je vzdržala. Po neuradnih informacijah so bile proti Francija, Belgija, Italija, Hrvaška, Grčija, Ciper, Malta, Luksemburg in Avstrija, vzdržala pa se je Portugalska.
Slovenija se je tako znašla v protislovju, saj je po eni strani glasovala za podaljšanje dovoljenja za glifosat, po drugi strani pa smo se izrekli za to, da je treba glifosat prepovedati. Zakaj? Slovenija je svoje stališče pojasnjevala, da glifosata ni možno prepovedati čez noč in da kmetijstvo potrebuje od tri do pet let, da se prilagodi novim razmeram. Če ga prepovemo čez noč, so lahko velike ekonomske posledice, cene hrane pa bi se zelo zvišale, svarijo v kmetijstvu.
Različne ocene o rakotvornosti
Monsanto se ves čas brani in na sodišču maha z raziskavami, ki naj bi dokazovale, da glifosat ni nevaren za ljudi. Agrokemičnemu koncernu so pritrdile med drugim ameriška agencija za zaščito okolja in evropski agenciji za varnost hrane in za kemikalije, ki sta zaključili, da ni verjetno, da je glifosat rakotvoren.
Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) pri Svetovni zdravstveni organizaciji pa je v svoji analizi ugotovila, da je glifosat zelo verjetno rakotvoren in kot tak predstavlja grožnjo za zdravje. Prav zaradi različnih dognanj so v Evropskem parlamentu izpostavili, da je postopek ocene tveganja, ki ga je EU izvedla pred podaljšanjem dovoljenja za glifosat, sporen.
Raziskava o pojavnosti raka na Dravskem polju
V Sloveniji je ameriško podjetje Albugh TKI, ki namerava v Račah širiti proizvodnjo izdelkov z glifosatom, financiralo epidemiološko raziskavo o pojavljanju raka na Dravskem polju, s poudarkom na občini Rače Fram in okoliških naseljih, ki jo opravlja Onkološki inštitut. Izsledki raziskave naj bi bili znani že prihodnji mesec. Podjetje sicer čaka na okoljsko dovoljenje za povečanje proizvodnje herbicida.
Glifosat sicer lahko povzroča tudi resne okvare oči, prav tako pa je strupen za vodne organizme in ima dolgotrajne posledice.
V svetu, predvsem v ZDA, se glifosat množično uporablja v kombinaciji z gensko spremenjenimi poljščinami (GSO), oboje pa trži isto podjetje – Monsanto. Ta na trgu ponuja tudi svoja semena za rastline, ki so gensko tako spremenjene, da jim ta, sicer za vse rastline smrtonosni herbicid, ne škodi. Ravno zaradi svoje učinkovitosti pa postaja po svetu vse bolj priljubljen in njegova poraba narašča.
KOMENTARJI (123)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.