Kot je povedala avtorica, je zaključek in hkrati teza knjige ugotovitev, da imajo izseljenci poleg izvorne slovenske identete tudi avstralsko, saj jih je tujina prisilila, da so začeli misliti in delovati kot Avstralci. Poudarila je, da je bila v preteklosti ta avstralska identiteta zanemarjena, izpostavljala pa se je predvsem tradicionalna slovenska stran izseljenčeve osebnosti. Ob tem je še povedala, da ostaja potomstvo avstralskih izseljencev še neraziskano področje.
Razpotja izseljencev temeljijo na avtoričinem terenskem delu v Sidneyju, Melbournu, Wollongongu in Canberri, na zbranih podatkih iz različnih društvenih, verskih in zasebnih arhivov izseljncev in na strokovni in znanstveni literaturi o migracijski problematiki doma in v tujini.