Ob predstavitvi monografije v izdaji Tiskovnega društva Ognjišče je avtor, sicer dolgoletni sodelavec in vodja Umetnostnozgodovinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, član Evropske akademije znanosti in umetnosti, od lanskega leta pa veleposlanik R Slovenije v Pragi, opozoril tudi na potrebo po bolj sistematični obdelavi bogate zapuščine Jožeta Plečnika, kar je po njegovem mnenju predvsem domena za to pristojnih ustanov (Arhitekturnega muzeja Slovenije npr.). Kar zadeva širši odnos do našega velikega arhitekta doma in po Evropi, je Prelovšek opozoril na velik prispevek in pomen Plečnikovih razstav po evropskih prestolnicah, ob tem pa - kljub vsemu - na pri nas še vedno premalo navzočo zavest, ''da je Plečnik naš najpomembnejši umetnik vseh časov''. Ob tem je Prelovšek pribil: ''Spoštujmo svojo kulturo, saj kaj drugega nimamo!''
Monografija D. Prelovška Plečnikova sakralna umetnost
Ljubljana, 08. 04. 1999 17.55 |
V zajetni monografiji z naslovom Plečnikova sakralna umetnost si je dr. Damjan Prelovšek zastavil več ciljev: najprej odpreti nov pogled na - po prepričanju avtorja - najpomembnejši del ustvarjanja enega najpomembnejših arhitektov tega stoletja Jožeta Plečnika (1872-1957), predstaviti čim večji del njegove sakralne umetnosti - ne le Plečnikove cerkve, ampak tudi kapelice, oltarje, liturgično posodje itd. ter nenazadnje, na primerih gradenj na Dunaju, v Pragi in drugje dokazati, da je bilo Plečnikovo ustvarjanje v prvih desetletjih ''avantgardno v evropskem in svetovnem merilu'', izhajajoč iz današnje perspektive konca stoletja pa ''poduhovljeno ustvarjanje v arhitekturi Plečnika postavlja zunaj običajnih pojmovanj o smereh arhitekture v tem stoletju za enega svetovnih arhitektov.''
