Mojster maket: Ko je umrl Prešeren, v Kranju ni bilo snega

S sodelavci je načrtoval, izdelal in postavil 18 maket, ki prikazujejo zgodovino Slovenije od prazgodovine do danes. Kot je Igor Grabnar povedal za rubriko Vaš svet, je v vsaki maketi delček njega: "Prav vsaki sem se posvetil maksimalno. Eno maketo sem gradil od štirih mesecev pa do enega leta – odvisno, kako velika je in kaj predstavlja." Ker je treba graditi po vrsti in se faz ne da preskakovati, je ves čas izdeloval več maket hkrati – medtem ko se je ena sušila, je delal na drugi. 

Še sam kar težko verjame, da je zdaj pri koncu in da bo lahko izdelek pokazal javnosti. "Vse se je začelo, ko sem bil star devet ali deset let, takrat sem dobil najboljše darilo na svetu – svoj prvi modelček vlaka. Od takrat so me zanimali vlaki, dolgo časa sem se ukvarjal z modelno železnico. Jo sestavljal, razstavljal znova in znova. Mene so makete prevzele kot otroka, to je bila zame najljubša igrača. Me je pa vedno zanimala tudi zgodovina," pripoveduje o svojem otroštvu v 80. letih prejšnjega stoletja. 

Minevala so leta in golo maketarstvo ga je začelo dolgočasiti. Ne glede na to, kako dobro je bila zasnovana in kako dovršeno sestavljena, vsaki maketi je manjkalo bistvo– zgodba. In kje je boljša zakladnica zgodb, je hitro ugotovil Grabnar, kot v njegovi strasti iz mladosti – zgodovini. "Ni težko narediti makete, če je ne delaš po zgodovinskem dogodku. Težava je, ko želiš z njo poustvariti nekaj, kar se je v resnici zgodilo. To nujno pomeni pregledovanje arhivov, branje knjig, posvetovanje s strokovnjaki. In tukaj so praktično vse makete potrdili strokovnjaki s Slovenske akademije znanosti in umetnosti," je ponosen Grabnar. 

S projektom Slovenija v malem je začel leta 2012, le da takrat še ni vedel, da začenja svoj življenjski projekt. "Včasih sem delal cele dneve in noči. V začetku približno štiri leta zgolj bral in izdeloval načrte. Vmes sem dobil še približno pet sodelavcev, ki so mi pomagali, ko sem se lotil izdelave maket," pravi. Počasi je iz zgodovine, od pradavnine do danes, izluščil 18 zgodb, ki jih bo lahko upodobil v maketah. In leta 2016 se je lotil prve – makete, ki prikazuje življenje in smrt Franceta Prešerna. "Ta maketa niti ni tako zahtevna, tukaj sem bolj ali manj vse podatke že vedel, ker o Prešernu vsi vemo ali pa vsaj mislimo, da vemo že vse. Le tega nisem vedel, ali je bil v Kranju takrat sneg. Ni bil, 10. februarja – pogreb je bil namreč dva dni po njegovi smrti – je bilo zelo mrzlo, ni pa bilo snega. Če bi bil, bi tukaj izdelal sneg," opisuje, medtem ko si ogledujeva maketo.

Prav take podrobnosti dajejo maketam čar, je prepričan. Zgodovina nenadoma ni več dolgočasna veda iz debelih knjig, pač pa zabavno raziskovanje s povečevalnim steklom v roki. Gledalcu se zgodba tako bolj vtisne v spomin, zgodovinska dejstva si zapomni sproti. "Na tej maketi je recimo 1289 figur, kar predstavlja simbolično število 1.289.000 volivcev, ki so leta 1990 na plebiscitu glasovali za samostojnost. Se pravi vsaka figura predstavlja tisoč volivcev, tisoč glasov," pojasnjuje ob maketi osamosvojitvene slovesnosti na Trgu republike, ki jo je izdelal za 30. obletnico osamosvojitve: "Začel sem januarja leta 2021, junija je bila pa že obletnica, tako da je se zelo mudilo, pol leta je malo časa za tak izdelek."

Si je pa več časa vzel za maketo življenja koliščarjev na Ljubljanskem barju. Z njo je zamrznil v času običajen dan pred 5150 leti. Usklajevanje podrobnosti je terjalo ogromno študija, več mesecev je z arheologom Antonom Veluščkom sestavljal zgolj podroben načrt makete. Pri izdelavi maket, s čimer se v celoti ukvarja zadnjih osem let, vse bogatejše znanje iz zgodovine kombinira s tehničnimi veščinami, kar mu je v največje veselje. "Najprej se izdela podstavek, na njem je izhodiščna podlaga stirodur. Nanj gre propen, ogromno propena, tam okoli 40 pločevink. Ko se posuši, ga obrežem in naredim relief. Sledi mavec, nato montaža skal, potem barvanje, zatem pa nanosi peska ali izdelava trave," na hitro strne potek večmesečnega dela. 

Če bi še enkrat izbiral poklicno pot, bi izbral študij zgodovine, pravi Grabnar. Presrečen, ker je vendarle našel pot do svoje velike ljubezni, se veseli mladih obiskovalcev, ki bodo v njegovem maketarskem raju v Šenčurju našli svojo strast. Kajti kot pravi: kdor enemu otroku pokaže pravo pot, reši družino, kdor pa več otrokom, morda reši generacijo.