Mojster kriminalk Jo Nesbo se v Ljubljani počuti kot doma

Jo Nesbo je sin knjižničarke, ki je do 37 leta le bral. Nato pa neke noči, ko v Avstraliji zaradi časovne razlike ni mogel spati, na dušek "ustvaril" Harryja Hola – egocentričnega, a genialnega detektiva, ki je po 11-ih romanih eden od najbolj priljubljenih literarnih likov sodobnih kriminalk. "Vselej je bilo toliko drugih stvari, ki sem jih moral narediti, preden sem začel pisati. Po eni strani sem vesel, da sem čakal tako dolgo," je za 24UR dejal Nesbo.

Danes 58-letnik je bil v mladosti obetaven nogometaš. Po poškodbi kolena je postal borzni posrednik, delal je tudi kot novinar. Že več kot 20 let igra kitaro in poje v (na Norveškem) zelo priljubljeni glasbeni skupini Di Derre. "Več skupnega z nogometom ima igranje v glasbeni skupini. Pisanje je bolj osamljena služba, kjer se zaziraš v svojo domišljijo in fantazijo." In to je svet, ki mu je najbolj domač od vseh. Najraje piše zjutraj, v lokalu. Pošali se, da že ob jutranji kavi ubije človeka. 

Nesbo pravi, da moraš kot pisatelj verjeti, da si eden najboljših na svetu. Če bi vsak dan sedel za tipkovnico poln dvomov vase, to ne bi bila dobra ideja, pravi Nesbo in izpostavi svoj, kot sam pravi, edini talent: "Sem pripovedovalec zgodb. Kriminalni žanr uporabim kot orodje, enako počnem, ko pripovedujem zgodbe za otroke. Zame je vse le pripovedovanje zgodb." 

Ljubljana mu je všeč, pravi, ker čuti podobne vibracije, kot v domačem Oslu. "Ker je to mesto – in to lahko rečem že po tem sprehodu – kjer se zdi, da ljudje poznajo drug drugega. Imam občutek, da ko se sprehajaš, vidiš poznane obraze in to mi je všeč."

Pa bo tukaj nastal njegov nov roman? Nesbo pravi, da na tem obisku ne snuje novih zgodb, raje se je podal v steno in plezal.

Zakaj piše ravno o umorih?

Med pogovorom, ki ga je v petek s pisateljem v knjigarni Konzorcij vodil urednik Ali Žerdin, je Nesbo priznal, da ga večkrat vprašajo, zakaj dogajanje svojih dramatičnih zgodb postavlja v Oslo. Vendar sam meni, da je roman o umoru enostavneje uporabiti v družbi, kjer je vsak umor šok za sistem. "Bralci, ne glede na to, kje živijo, razumejo kontekst. Če bi pisal o Ciudad de Mexico, umor tam ne bi bil tako dramatičen. V Oslu pa je lahko vsak umor dramatičen," je dodal.

V romanu Macbeth pa mesta, kjer se zgodba dogaja, ne poimenuje. Kot je povedal Nesbo, je dogajanje postavljeno v 70. leta minulega stoletja. Ker ves čas dežuje, bi lahko bil Bergen na Norveškem, kjer prav tako ves čas dežuje in ki ga obdajajo gore. Vendar gre bolj za takšne vrste mesto, kot je bil Manhattan v 70. letih, ko je bila v New Yorku 10-odstotna brezposelnost in je bilo veliko kriminala. Sicer pa je mestu, ki ga opisuje v svoji knjigi, še najbližje Newcastle v Veliki Britaniji v 70. letih – industrijsko mesto, ki ga v resnici vodijo mamilarske tolpe.

Nesbo je roman Macbeth napisal v sklopu projekta Hogarth Shakespeare Project, kjer so bili sodobni romanopisci povabljeni, da napišejo sodobne verzije nekaterih najbolj slavnih Shakespearovih dram. Za Macbetha se ni odločil, ker bi bila to najbolj krvava Shakespearova drama. "Če preštejemo trupla, je šele na četrtem mestu," se je pošalil. Izbral ga je, ker gre v jedru za zgodbo človeških bitjih, ki morajo sprejeti odločitve v moralnih dilemah. "In to bo vedno moderno," je poudaril.

Ko ga je britanska založniška hiša The Hogarth Press povabila k pisanju romana, ki bi temeljil na eni od Shakesperovih dram, je sprva nameraval reči "hvala, a ne, hvala". Meni namreč, da je eden redkih privilegijev pisatelja, da lahko realizira svoje lastne ideje, tu pa je bilo, kot da je dobil domačo nalogo. Vendar se je pozneje odločil, da pristane na sodelovanje, a pod pogojem, če lahko izbere Macbetha.

Nesbojevi romani z detektivom Holeom, alkoholikom in specialistom za množične morilce, ki rešuje vedno bolj krvave umore, so navdušili kritike, knjigarnarje in bralce na Nrveškem in po svetu. Prodanih je bilo že 40 milijonov izvodov knjig. Njegove knjige so prevedene v 40 jezikov, po njegovem romanu Snežak je bil tudi posnet istoimenski film v režiji Tomasa Alfredsona.