21-letni Mohamed Gariba je v Slovenijo prišel pred enim letom. Iz Gane je pobegnil zaradi plemenskega spora, v katerem mu je grozila smrt. Dolga pot ga je najprej po kopnem vodila do Burundija. Od tam je lahko poletel do Srbije, od koder je prek Bosne in Hercegovine ter Hrvaške prišel do Slovenije. "Moj cilj je bil priti v katerokoli državo Evropske unije, kjer bi lahko zaprosil za azil," je povedal. Po zavrnitvi Hrvaške mu je to uspelo v Sloveniji, kjer je pred štirimi meseci dobil tudi službo. "Moje delo je preprosto, izdelujem avtomobilske pnevmatike," je pojasnil.
In ne le v zaprtih industrijskih obratih, migranti delajo tudi v storitvenem sektorju. Mlada Iranka, ki se pred kamero ni želela izpostaviti, v Sloveniji živi že osem let, zaposlena je kot frizerka in v eni največjih frizerskih verig pri nas še zdaleč ni edina zaposlena iz tujine. Frizer Mitja Sojer poudarja: "Pri nas smo za vse odprti in vse sprejmemo in moram reči, da imamo kar dobre izkušnje. Kulturno pestrost dobro sprejemajo tudi stranke. Končni izdelek na glavi je pomembnejši od perfektne slovenščine."
"Pomembno mi je, da imam kaj za početi, ne pa da sem samo v azilnem domu, zaradi česar bi se počutil depresivno. Hočem se integrirati in nato tudi prispevati državi s plačevanjem davkov," pravi Mohamed.
Prosilce za azil je zato bolj smiselno nastanjati v urbana središča, ne pa odrinjene vasi meni nevladnik Miha Blažič. "Dejansko tisti azilni dom, ki najbolje funkcionira in kjer je najmanj trenj, je azilni dom na Kotnikovi. Tukaj je večina zaposlenih in imajo priložnosti za vključevanje in spoznavanje ljudi," poudarja.
Kar 92 odstotkov prosilcev za azil sicer državo zapusti že v 15 dneh in tudi tisti, ki se v Sloveniji zaposlijo, ni nujno, da tu ostanejo za vedno. "Pride moment, ko dobijo boljšo priložnost v zahodni Evropi, kjer je tudi veliko povpraševanje po našem poklicu, in kakšni gredo naprej," pove Sojer. Mohamedu je Slovenija všeč, želi si, da bi lahko ostal: "Večina ljudi je prijaznih, čeprav sem včasih deležen rasističnih opazk. Ampak na podlagi tega ne moram soditi vseh." In najverjetneje so prav posplošene sodbe tiste, ki v družbi povzročajo največ nestrpnosti.
