Slovenija

'Posledice prometnih nesreč so ena najhujših epidemij'

Ljubljana, 21. 11. 2010 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Avtor

Neda Došenović/U.F./U.F.

Letos je v prometnih nesrečah umrlo že 130 ljudi, kar je sicer manj kot lani, a v Zavodu Varna pot pravijo, da nas čaka še veliko dela. Sami v mozaik prometne varnosti prispevajo tako, da svoje izkušnje delijo z drugimi.

Tretjo nedeljo v novembru se zdaj že tradicionalno spominjamo vseh žrtev prometnih nesreč. Klobčič, ki je na koncu pripeljal do takšnega dneva, se je začel kotaliti leta 1993. Takrat je, tako razlaga Robert Štaba iz Zavoda Varna pot, neka Angležinja v prometni nesreči izgubila svojega sina. Ker je želela opozoriti, da prometne nesreče niso nekaj normalnega in niso nekaj, kar moramo sprejeti, je začela z gibanjem, ki se je preneslo po Evropi. In leta 2007 je Svetovna zdravstvena organizacija tretjo nedeljo v novembru posvetila žrtvam prometnih nesreč. In kaj ima zdravstvena organizacija s prometnimi nesrečami? Spoznala je, da so posledice prometnih nesreč ena najhujših epidemij – ljudje izgubljamo življenje in zdravje, ter da je nekaj treba storiti.

Najpogosteje ubijata alkohol in hitrost

Znano je, da tudi pri nas prometna varnost predstavlja velik izziv tako za oblast in pristojne institucije kot tudi za same udeležence v prometu. Štaba sicer razlaga, da se stanje prometne varnosti pri nas v zadnjih dveh letih izboljšuje. Tudi podatki policije kažejo na to. Na generalni policijski upravi so nam v petek sporočili, da je do začetka letošnjega leta pa do petka zjutraj skupaj na cestah umrlo 129 ljudi, kar je manj kot lani, saj je lani v enakem obdobju umrlo 157 ljudi. K številu letošnjih smrtnih žrtev je treba prišteti tudi 59-letnega voznika kolesa s pomožnim motorjem, ki je umrl po tem, ko je v naselju Žerjavka vanj trčila voznica osebnega avtomobila. Policija je po nesreči ugotovila, da je voznica vozila pod vplivom alkohola.

Štaba nam je povedal, da je alkohol eden izmed najpogostejših vzrokov za prometne nesreče, izpostavil pa je tudi neprilagojeno hitrost. A opozarja, da je pri vzrokih za prometne nesreče treba pogledati globlje. "Nemalokrat se stanje duha v družbi izraža tudi na naših cestah," je dejal, vseeno pa je prepričan, da za Slovenijo ni ovir pri tem, da postane ena najbolj varnih evropskih držav.

Štaba: Vedeti moramo tudi, kaj se dogaja potem

Kar se tiče temeljnih zadev, se dosledno držim cestnoprometnih predpisov. Prekršim jih mogoče le pri kakšnem parkiranju, drugače pa ne. Robert Štaba na vprašanje, ali dosledno upošteva cestnoprometne predpise

Del procesa boljše prometne varnosti je tudi obveščanje o tem, kar se dogaja na cestah. Obveščanje medijev o prometnih nesrečah je po njegovem mnenju koristno, a pri tem poudarja, da je treba vedeti, kaj vse prometna nesreča prinese s sabo, tega pa v rutiniranih poročilih o prometnih nesrečah ni. "Samo poročanje, da se je zgodila prometna nesreča, ne pomeni nič, če ne vemo, kaj se je potem dogajalo. S ponesrečenimi, z bližnjimi, z znanci, konec koncev tudi s povzročitelji," je dejal Štaba.

In v Zavodu Varna pot menijo, da je bolje prisluhniti tistim, ki so posledice prometne nesreče občutili na lastni koži, kot ponavljati napake drugih. Ne želijo, da bi kdo drug doživel to, kar so doživeli sami. "Najbolj modro se je učiti na življenjski zgodbi drugega in najtežje se je učiti na svoji življenjski zgodbi," pravi Štaba.

V spodnjih fotogalerijah si lahko ogledate, kako so svečke v spomin na žrtve prometnih nesreč prižigali v Ljubljani in v Mariboru:

foto: prižiganje svečk v ljubljani