1700 let stara modra steklena posoda v sarkofagu skrivnostne ženske

Ko so avgusta 2017 na Gosposvetski začeli brneti stroji, so bili arheologi že v nizkem štartu. Vedeli so, da se pod cesto zagotovo skriva nekaj zanimivega, saj sta o najdbah ostankov rimske nekropole na tem območju že v 17. stoletju poročala duhovnik in zgodovinar Janez Ludvik Schönleben in njegov sodobnik Janez Vajkard Valvasor. Toda to, kar so našli ob izkopavanjih, je pravi zaklad, s katerim bodo imeli arheologi in zgodovinarji še veliko dela. 

Ena od dragocenosti je modra posoda, ki je od danes na ogled v zakladnici ljubljanskega Mestnega muzeja. Gre za presunljivo posodo iz prosojnega modrega stekla z držajem, z reliefnim okrasom in napisom v grščini: "Pij, da bi živel večno, veliko let!"

Arheologi predvidevajo, da je bila posoda, ki je zelo dobro ohranjena in v premeru meri dobrih 21 centimetrov, izdelana v aleksandrijski ali sirijski delavnici. Zgodovinarji jo okvirno postavljajo v 4. stoletje. Šlo naj bi za pivsko posodo, predvidevajo pa, da so jo uporabljali pri pogrebnem obredu.

Kdo je skrivnostna gospa, pri kateri so v sarkofagu našli posodo?

Na območju, kjer je danes Gosposvetska cesta v Ljubljani, je bila nekoč severna emonska nekropola. Med 10-mesečnim izkopavanjem (od avgusta 2017 do junija 2018) so arheologi našli ostanke pokopališkega kompleksa in stavbe iz 4. stoletja, najverjetneje kapelice. Stavba je bila bogato okrašena, saj se je ohranil tudi del mozaika, ki je prekrival tla. Med okoli 300 skeleti so odkrili tudi več deset sarkofagov, kar nakazuje na to, da so bili tu pokopani premožni Emonci iz zgodnjekrščanskega obdobja. 

Med kamnitimi sarkofagi izstopa grob odrasle ženske – ocenjujejo, da je bila stara med 30 in 40 let. Sarkofag je bil shranjen v zidani kapeli ali mavzoleju, ki označuje tudi začetek pokopavanj Emoncev na tem mestu. Prav v njenem sarkofagu so poleg dveh zapestnic našli tudi omenjeno modro stekleno skledo. Da je očitno šlo za posebno osebo, pa nakazuje tudi dejstvo, da je bil njen grob v središču, ostali sarkofagi pa so bili obrnjeni proti njej. "Več informacij o tem, zakaj je gospa z modro posodo umeščena središčno v pokopališče in kdo je ta gospa bila, pa še nimamo," je pojasnil arheolog in strokovni koordinator lani končanih raziskav Andrej Gaspari.

Raziskave so pokazale, da je bil njen sarkofag izdelan iz moravškega apnenca. Na njem pa ni bilo nobenega okrasja in napisov, ki bi strokovnjakom olajšali delo. Prav tako je uganka tudi njena smrt. "Na njenem skeletu nismo odkrili nobenih posebnih patologij, ki bi kazale na vzrok smrti, razen nekaj kariesa in že zaceljen zlom ramenskega dela," je dejal Gaspari.  

Poleg modre posode z grškim napisom v tehniki visokega reliefa je imela pokojnica na levi roki še dve zapestnici iz črnega lagnita. Odkrili pa so tudi zlate niti v več skupkih, ki bi lahko razkrivale, da je bila pokrita s tkanino, ki je bila prepredena z zlatimi nitmi.

Arheološka 'najdba desetletja' v Ljubljani

Arheologi označujejo najdbo pod Gosposvetsko cesto za "najdbo desetletja". Pravijo, da gre nedvomno za emonsko pokopališče, kjer je svoje umrle pokopavala zgodnjekrščanska skupnost. "Emonske grobove smo na tem mestu pričakovali, saj so jih pred nami na tem območju odkrivali že starejši raziskovalci, kljub temu pa smo doživeli tri velika presenečenja. Najprej nas je presenetilo izjemno število odkritih sarkofagov – več kot 40. Drugo presenečenje je predstavljala odkrita pokopališka arhitektura. Tretje presenečenje pa je od danes na ogled v muzejski zakladnici. Izjemna modra posoda bo po razstavi v zakladnici in postopku muzejske obdelave svoje mesto kot izjemen predmet zagotovo našla na naši stalni razstavi 'Ljubljana. Zgodovina. Mesto'," je pojasnil Martin Horvat, vodja izkopavanj iz Muzeja in galerij mesta Ljubljana. 

Gaspari je dodatno pojasnil pomen izkopavanj: "Raziskave na Gosposvetski cesti so bile za nas arheologe zanimive predvsem iz dveh razlogov, ki sta ovrgla predhodne domneve: na območju nismo našli niti ene arheološke plasti iz časa pred 3. stoletjem našega štetja, prav tako pa na območju nismo odkrili pričakovane rimske predhodnice Gosposvetske. Kar pomeni, da je šlo za izključno pokopališko območje poznega časa Emone."

Pomembnost najdbe pod Gosposvetsko cesto v Ljubljani je prepoznalo tudi uredništvo revije National Geographic v Washingtonu, ki je reportažo Marjana Žiberne ter fotografov Arneja Hodaliča in Katje Bidovec objavilo na ameriški spletni strani revije. 

Zlati nakit emonske deklice

Ena izmed edinstvenih najdb, ki so jo v zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana razstavili že decembra, je tudi otroški kamniti sarkofag iz druge tretjine 4. stoletja. V njem je bil poleg skeleta emonske deklice tudi zlati in stekleni nakit. S tem je po dragocenosti presegel opremo ostalih grobov in se uvršča med pet najbogatejših pokopov tega poznorimskega pokopališkega kompleksa. 

O pokojni deklici arheologi (še) ne vedo veliko. Visoka je bila 115 centimetrov, stara pa okoli šest let. Analiza ni ugotovila posebnih patoloških sprememb na okostju ali drugih sledi, ki bi lahko kazali na vzrok smrti. 

Nakit, ki ga je ob pokopu nosila, kaže, da je deklica izhajala iz premožnejše emonske družine. Dragocenosti, ki so jih našli v grobu in za katere glede na razporeditev nakita in položaj kosti predvidevajo, da jih je deklica nosila na sebi, sestavljajo: zlat prstan z zelenim apatitom, manjša zlata ovratna verižica, masivna zlata zapestnica in prečno narebrena zapestnica.