Močno poslabšana prometna varnost: neustrezno šolanje in sporna potrdila o brezhibnosti vozil

Prometna varnost v Sloveniji se je v zadnjih dveh letih izrazito poslabšala. Število smrtnih žrtev prometnih nesreč se povečuje, na slabo stanje je pokazala tudi nedavna evropska raziskava o stanju prometa, so opozorili pri AMZS. Pri tem so izpostavili odgovornost javne agencije za varnost prometa (JAVP).

V poročilu Evropske komisije Transport Scoreboard 2016, ki ocenjuje stanje prometa v državah članicah EU, se je Slovenija se je uvrstila 24. mesto med 28 članicami. Slovenija je v minulih dveh letih na tej lestvici padla kar za deset mest. Da se naša država ni dobro odrezala, je priznala tudi evropska komisarka za transport Violeta Bulc, medtem ko se pristojni za prometno varnost pri nas na podatek praktično niso odzvali, so opozorili sogovorniki.

Sistemske pomankljivosti

Generalni sekretar Avto-moto zveze Slovenije (AMZS) Robert Štaba je opozoril, da tudi število umrlih na slovenskih cestah v zadnjih dveh letih kaže na prekinitev pozitivnega trenda. Po podatkih AMZS je tako v obdobju med 1. januarjem in 3. novembrom letos umrlo že 117 ljudi, kar je 11 več kot v enakem obdobju lani in celo več kot v celotnem letu 2014 (108).

Štaba vzrokov za poslabšanje prometne varnosti ne vidi le v dejavnikih, kot so policijska stavka ali vožnja pod vplivom alkohola, pač pa tudi v sistemskih pomanjkljivostih. Odgovornost bi po njegovem mnenju moral prevzeti ali minister za infrastrukturo Peter Gašperšič ali pa organ, ki je bil za zagotavljanje prometne varnosti ustanovljen, torej JAVP.

Agenciji Štaba očita zlasti pasivnost. Tako je bila JAVP po njegovih besedah že leta 2013 seznanjena s policijskim poročilom o več kot 4000 ponarejenih vozniških dovoljenjih, skoraj 3000 spornih zdravniških spričevalih in več kot tisoč spornih odobritvah tehnične brezhibnosti vozil. Po prepričanju Štabe bi agencija lahko vsaj skušala vplivati na pristojne, naj sistemsko rešijo problematiko, ne pa da nezadostno usposobljeni vozniki še vedno vozijo po slovenskih cestah.

(Pre)poceni šolanje?

Direktorica AMZS Lucija Sajevec je med drugim opozorila na neurejene razmere oz. na nelojalno konkurenco v šolah vožnje. Te ponujajo tudi zelo poceni šolanje, kar pa mnogokrat ne zagotovi ustrezne ravni kakovosti. Podoben boj za stranke se bije tudi pri tehničnih pregledih, je dodala.

Aleš Kocjančič iz Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov je ob tem predstavil aktivnosti njihove zveze, a dodal, da jim JAVP namenja bistveno preskromna sredstva za učinkovito delovanje. Tako letos pričakujejo vsega 10.000 evrov. Toliko bolj je sicer Kocjančič zadovoljen nad sodelovanjem z AMZS.

Infrastrukturo bi lahko izboljšali

Peter Lipar iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo pa je spregovoril o infrastrukturnih dejavnikih, ki vplivajo na varnost prometa. Kljub temu, da je v več kot 90 odstotkih za prometno nesrečo kriv človek, je tudi na izboljšanju infrastrukture mogoče še marsikaj postoriti.

Tudi zaradi podatka, da kar 90 odstotkov voznikov ni povsem skoncentriranih na vožnjo, bi bilo stanje mogoče bistveno izboljšati z gradnjo "cest, ki odpuščajo napake", je povedal Lipar. Na ta način bi bilo po njegovi oceni mogoče tudi za tretjino zmanjšati število smrtnih žrtev. Bi bila pa za to potrebna tudi višja vlaganja, saj trenutna zadoščajo samo za to, da se stanje ne poslabša, je povedal.

Do molka JAVP ob zaskrbljujočih podatkih o varnosti prometa sta bila kritična tudi ambasadorja zavoda Varna pot Roman in Lili Mavec, ki sta v prometni nesreči pred leti izgubila hčer. Klinična psihologinja Alenka Sever pa je dodala, da je šokirana, da ob takšnem poslabšanju prometne varnosti ustanovitelj in agencija molčita. Je pa dodala, da "motiv biti pomemben, voditi neko agencijo in ta položaj zadržati za vsako ceno, ni združljiv s prevzemanjem odgovornosti".