Golob po 'hudi uri' obiskal Baško grapo, v Kamniku alarmni sistem na plazu

Civilna zaščita bo na plazu Blate na Kamniškem do ponedeljka vzpostavila alarmni sistem. Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan je povedal, da mobilni sireni na plazu Blate predstavljata začasno rešitev, s katero bodo opozarjali na morebiten zdrs tega velikega plazu, ki trenutno ogroža okoli 60 hiš, in tako pripomogli k večji varnosti prebivalcev tega območja. Sireni bosta tako omogočili pravočasno evakuacijo ljudi

"Trenutno bodo opazovanja izvajali gasilci," je dejal. Pri vzpostavitvi trajne rešitve za spremljanje gibanje plaza pa bodo po njegovih besedah morali sodelovati tudi strokovnjaki.

V petek čez dan so sicer prebivalce vasi Klemenčevo in Bistričica zaradi domnevne aktivnosti plazu Blate preventivno evakuirali, po pregledu plazu pa ugotovili, da ta ni spreminjal svoje oblike, tako da so se evakuirani lahko vrnili domov. Težave bi sicer lahko prineslo deževje v prihodnjih dneh. Meteorologi več dežja znova napovedujejo za torek in konec prihodnjega tedna.

Vsako novo deževje po besedah poveljnika civilne zaščite pomeni dodatno obremenitev za območja, ki jih je prizadela petkova ujma. Na vseh teh območjih zdaj poteka čiščenje. Šestan je skupaj s premierjem Robertom Golobom in državnim sekretarjem Boštjanom Šeficem danes obiskal Baško grapo, kjer je izpostavil potrebo po trajnih ukrepih, "do katerih pa ne bo prišlo jutri, in to bo velik izziv".

Predsednik vlade pa je ob ogledu razmer v Baški grapi po petkovi ujmi poudaril potrebo po čimprejšnji vzpostavitvi sistemskih podlag za odzivanje na naravne nesreče. "Žal se vedno bolj pogosto soočamo z ekstremnimi vremenskimi pojavi in Slovenija kot gorata dežela je očitno temu toliko bolj izpostavljena. Zaradi tega je toliko bolj pomembno, da se vzpostavijo sistemske podlage in to naša vlada dela," je poudaril Golob.

Sistemske podlage vzpostavljajo z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč ter zakonom o obnovi in razvoju. "Verjamem, da bomo na ta način lahko ljudem in občinam, ki so bile prizadete, najbolj ustrezno pomagali," je Golob, ki je Baško grapo danes obiskal skupaj z državnim sekretarjem Boštjanom Šeficem in poveljnikom Civilne zaščite Srečkom Šestanom, dejal v izjavi za medije.

Osnutek zakona o obnovi in razvoju je zdaj v široki javni razpravi, Golob pa načrtuje, da bo do konca novembra poslan v parlamentarni postopek in tam potrjen. "Na ta način bomo lahko za prihodnje vsaj petletno obdobje načrtovali, kako se postaviti na noge po vseh teh uničujočih naravnih katastrofah," je še povedal.

Golob se je tudi zahvalil gasilcem, civilni zaščiti in policistom, ki so bili "zelo aktivni v zadnjih 24 urah".

Župan Občine Tolmin Alen Červ se je strinjal, da Slovenija potrebuje sistemske in preventivne rešitve. "Vemo, da smo na eni strani prignali ta naš planet do skrajnih kapacitet in da se bodo take zadeve hočeš nočeš ponavljale v prihodnosti, zato moramo biti na njih bolje pripravljeni," je dejal.

Ocenil je, da sta z Golobom danes našla nekatere rešitve, ob tem pa je vlado pozval, naj sprejme ustrezne rešitve pri urejanju vodotokov in skrbi za državno cestno omrežje. Veliko si obeta tudi od zakona o obnovi, ki naj bi poskrbel za sistemske preventivne rešitve. Predstavniki tolminske občine se bodo sestali tudi z vodstvom Soških elektrarn zaradi jezov in malih hidroelektrarn na Soči, saj Soča in pritoki poplavljajo, če jezovi niso dovolj spuščeni.

Odneslo odsek ceste med Hudojužno in Podbrdom

Na tolminskem je bilo sicer v petek na terenu preko 20 enot gradbene mehanizacije, a si želijo še boljši odziv koncesionarjev, ki skrbijo za cestno omrežje na državni ravni. Največ škode je v Baški grapi in Idriji pri Bači, je dejal župan.

Odsek ceste med Hudojužno in Podbrdom, ki ga je v celoti odneslo, naj bi bil skladno z dogovorom z ministrstvom za infrastrukturo delno prevozen do torka, je še dejal Červ. Poveljnik tolminskega štaba civilne zaščite Miha Vencelj je pojasnil, da bodo na tem odseku, gre za približno 50 metrov ceste, poskušali vzpostaviti vsaj enosmerni promet. Sicer pa naj bi bile lokalne ceste na tolminskem, tudi do bolj oddaljenih gorskih zaselkov, do popoldneva prevozne.

"Na občini bomo zagotovo sitni, da se to dejansko zgodi," je dejal Červ. "Trenutno pa se najbolj bojimo možnosti novih plazov, teren je razmočen, v torek so napovedane nove obilne padavine in tukaj bo treba biti previden," je dejal. Na aktivne plazine je opozoril tudi Vencelj, ki je ob tem pojasnil, da pa se reki Bača in Kneža vračata v svoji strugi.

Iz Baške grape so sicer v petek evakuirali 36 ljudi, večina se je že vrnila domov, po županovih besedah pa je še nekaj družin preventivno pri sorodnikih. Tamkajšnja civilna zaščita bo sicer tekom dneva še dorekla aktivnosti za danes ponoči. Kot je še dejal Vencelj, bo najverjetneje treba izvajati gasilsko stražo v Podbrdu, drugje pa najbrž ne.

Močno deževje je povzročalo težave tudi drugod po državi. Uprava za zaščito in reševanje je poročala o nevšečnostih na območjih Celja, Kranja, Ljubljane, Nove Gorice, Maribora, Postojne in Trbovelj. Zaradi poplavljanja in proženja zemeljskih plazov so zabeležili 27 dogodkov. Za odpravo posledic je bilo aktiviranih 15 gasilskih enot. Reka Sora je ponoči poplavila regionalno cesto Škofja Loka–Železniki, promet je potekal po enem pasu.

Po državi je zaradi plazov, podrtih dreves in poplavljenega cestišča zaprtih več cest. Po podatkih Prometno-informacijskega centra za državne ceste so zaprte ceste Železniki–Most na Soči na več odsekih, Davča–Zali Log, Laško–Šentjur, podvoz v Laškem, Polhov Gradec–Dobrova, Luče–Solčava, Stahovica–Kamniška Bistrica, Fara–Kot–Grgelj in Hrastnik–Zidani most.

Na cesti Litija–Zagorje je promet močno oviran zaradi vode na cestišču in nanosov listja. V Piranu je Regijski center za obveščanje Koper zaradi visokega plimovanja morja ob 6.35 sprožil sireno alarmiranja oz. opozorilo na nevarnost, v Izoli so sireno sprožili ob 7.50, so sporočili iz regijskega centra.

Močna nevihta se je razvila tudi na Koroškem in je na poti čez Štajersko nosila sodro in manjšo točo. V Ljubljani je po podatkih Arsa v uri in pol padlo 37 litrov dežja na kvadratni meter. Čez dan je sicer na območju Savinjskih Alp padlo od 60 do 120 litrov dežja na kvadratni meter, največ, 158 litrov, pa je padlo v Logarski dolini. 

V ponedeljek in torek nove padavine

Meteoinfo Slovenija poroča, da nam bosta sobota in nedelja prinesli kar nekaj sonca, občasno se lahko pojavi še kakšna kratkotrajna ploha. Že v ponedeljek pa bodo zahodne kraje zajele močnejše padavine, ki se bodo v torek še nekoliko okrepile in razširile nad večji del Slovenije. 

V Posočju ter na območju zahodnih in južnih Julijcev je po podatkih Agencije za okolje ta mesec padlo že več kot 500, na Voglu celo 860 litrov dežja na kvadratni meter, s čimer se letošnji oktober uvršča med najbolj mokre mesece v zgodovini meritev, so zapisali. 

"Rekorda iz novembra leta 2000 sicer ne bomo presegli. Takrat so v kraju Soča izmerili 1494 litrov dežja na kvadratni meter. Za primerjavo, to je skoraj toliko, kot jih na drugem koncu Slovenije v Prekmurju v povprečju beležijo v dveh letih skupaj," poudarjajo.