"Odkrili smo, da je Ericsson nakazal denar na dva računa v Švici, katerih lastnik je Ericsson. Sedaj preiskujemo, če je denar iz teh dveh računov povezan s to korupcijo oziroma, če gre za pranje denarja. Ne morem pa potrditi, da je v to vpletena tudi Slovenija," je za 24 ur radijske novice povedal züriški okrožni tožilec Ivo Hoppler, ki preiskuje primer.
Na Mobitelu poudarjajo, da imajo v pogodbi za UMTS (tako kot so imeli tudi v pogodbi za izgradnjo sistema GSM), ki so jo sklenili s švedsko korporacijo Ericsson, antikorupcijsko klavzulo, kar pomeni, da je pogodba nična, če se pokaže, da je dobavitelj vpleten v kakršnekoli korupcijske posle.
V Mobitelu so se tako odzvali na pisanje medijev, ki so povzemali pisanje nemškega tednika Der Spiegel, ki je v zadnji izdaji zapisal, da naj bi največji svetovni proizvajalec telekomunikacijske opreme, švedski Ericsson, plačal okoli 360 milijonov evrov, da bi dobil posel v nekaterih vzhodnoevropskih državah in Libiji. Kot navaja časnik, ki se sklicuje na kroge blizu predstavnikom švicarske banke UBS, ki vodijo preiskavo, naj bi domnevne podkupnine v skupni višini 545 milijonov švicarskih frankov (približno 360 milijonov evrov) izplačali posameznikom in podjetjem v Sloveniji, Bolgariji in na Poljskem.
Družba Mobitel s korporacijo Ericsson sodeluje že od leta 1991, saj je bil Ericsson kot vodilni proizvajalec opreme za mobilne telekomunikacije tudi dobavitelj infrastrukture za omrežje NMT in kasneje za omrežje GSM. Neposredni dokaz, da gre za kakovostnega ponudnika, je v dejstvu, da Mobitel vseskozi zagotavlja visoko kakovost storitev, da na Ericssonovi opremi razvija vrsto novih inovativnih storitev in da v vseh letih sodelovanja ni bilo pomembnejših tehničnih težav, poudarjajo v Mobitelu. Prav nasprotno, delež uspešno opravljenih klicev in drugih storitev je bistveno višji, kot ga od njih zahteva dovoljenje oziroma koncesijska pogodba za omrežje GSM, dodajajo.
V Mobitelu še poudarjajo, da je bil Ericsson izbran za dobavitelja infrastrukturne opreme za omrežje tretje generacije na mednarodnem zbiranju ponudb, na katerega sta se prijavila še dva uveljavljena in svetovno znana proizvajalca - Alcatel in Siemens. Izbiro dobavitelja je predlagala komisija, ki jo je sestavljalo pet strokovnjakov - trije iz Mobitela in dva zunanja, profesorja Ekonomske fakultete in Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Komisija je soglasno kot dobavitelja opreme za UMTS predlagala Ericsson, ki je bil kot dobavitelj tudi izbran, saj je bila njegova ponudba najugodnejša. Mobitel je tako 4. oktobra lani podpisal pogodbo z Ericssonom za izgradnjo prve faze sistema UMTS v višini 25 milijonov evrov, kar pomeni postavitev 107 baznih postaj in 15-odstotno pokrivanje prebivalstva Slovenije s signalom UMTS.
V Mobitelu so prepričani, da je bil postopek izbire Ericssona za dobavitelja opreme Mobitelovega omrežja tretje generacije izveden korektno, zato so od korporacije Ericsson takoj zahtevali ustrezna pojasnila in pričakujejo, da bo Ericsson pisanje Spiegla ustrezno pojasnil tudi v javnosti.
V Ericssonu pisanje časnika še ne komentirajo, prav tako pisanja ne komentirajo na ministrstvu za informacijsko družbo, saj imajo, kot je pojasnil predstavnik za odnose z javnostmi Damjan Franz, za to premalo informacij. Za domnevno podkupovanje Ericssona so namreč izvedeli iz medijev.
