Na pot z avtobusom: nelogična doplačila, boj za mesto, zavrnjene spletne vozovnice ...

Na enega zadnjih poletnih vikendov se odzovemo zelenim pozivom in se z avtobusom trajnostno odpravimo v enega največjih slovenskih turističnih biserov Bohinj. Na poti pa se soočimo s kar nekaj izzivi in nevšečnostmi. Prva nas čaka že ob nakupu vozovnice. 

Da bi skrajšali jutranje čakanje v vrsti na avtobusni postaji Ljubljana in se izognili plačilu postajne storitve, vozovnice kupimo preko spleta. Te je treba, da bi bile veljavne, natisniti na papir. Presenečeni ugotovimo, da smo kljub nakupu na spletu in lastnemu papirju vseeno plačali postajno storitev v višini 60 centov in to za vsako smer posebej. Pri tem velja spomniti, da avtobusna postaja, ki zaračunava postajno storitev, ne omogoča nakupa vozovnice s kartico in ne nudi stranišča za potnike.

Na vprašanje, zakaj mora potnik dodatno plačati postajno storitev za vsako vozovnico in to tudi, če gre za nakup preko spleta, na AP Ljubljana odgovarjajo: "Dodatek v višini 0,60 EUR ob nakupu vozovnice na avtobusni postaji v Ljubljani je samostojen prodajni produkt avtobusne postaje in je namenjen pokrivanju stroškov zbiranja in posredovanja informacij o JPP vsem zainteresiranim deležnikom. Ta znesek je vezan na posamezno vozovnico." Na vprašanje, zakaj potnik, če se želi temu izogniti, ne more vozovnice kupiti pri vozniku, odgovarjajo: "Kjer so prodajna mesta avtobusnih postaj v Sloveniji odprta, je zaradi varnosti prevoza potnikov onemogočen nakup vozovnic pri vozniku pred odhodom. Gre za to, da je na avtobusnih postajah večje število potnikov, ki bi obremenjevali voznika pred samim prevozom, čeprav mora biti njegova edina naloga vmesni počitek in vožnja, prav tako se tako zmanjša možnost zamud pri odhodu."

Na Družbo za upravljanje javnega potniškega prometa DUJPP smo se obrnili z vprašanjem, ali je to v luči zelene mobilnosti, spodbudno za uporabnika. Kot odgovarjajo, imajo vozovnice, ki jih prodajajo prodajna mesta po Sloveniji, poenoteno ceno: "Prodajnih mest je veliko, tako na avtobusnih postajah kot železniških postajah. Avtobusna postaja Ljubljana dodatno zaračunava postajne storitve na podlagi njihovega poslovnega modela, na kar nimamo vpliva. Smo jih opozorili, toda to je lahko bilo tudi vse. Ima pa potnik vedno možnost kupiti vozovnico na kakšnem drugem prodajnem mestu ali kartomatu. Na železniški postaji v Ljubljani (nasproti avtobusne postaje) takšnih storitev ne zaračunavajo."

"Glede tega sem kritičen. Kakršna koli argumentacija  že stoji za tem, to gotovo ne vpliva dobro na uporabniško izkušnjo in na večjo uporabo javnega potniškega prometa. Predvsem zato, ker ta storitev ni  nič boljša, ker je postala dražja. Potniki namreč ne občutimo, da bi se storitev kakor koli izboljšala,"  o praksi avtobusne postaja Ljubljana meni Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora. Kot pravi Špela Berlot Veselko iz CIPRE Slovenija, je upravljalec avtobusne postaje Ljubljana res zasebnik, ki seveda ima stroške z izdajo vozovnic, zato s pravnega vidika s tem ni nič narobe. "Vendar to ne sme biti razlog, da dodatne stroške nosi potnik. Potnik ne sme biti ta, ki na koncu plača več, ker odnosi med državo in zasebnikom niso urejeni," je kritična. 

Voznik zavrnil natisnjeno vozovnico, kupljeno preko spleta, na postaji ostalo precej potnikov 

Presenečenj pa še ni konec, naslednje sledi že ob vstopu na avtobus družbe Arriva, ko voznik postrani pogleda natisnjeno vozovnico, češ da bi jo morali zamenjati za natisnjeno vozovnico na postaji, kar sicer ne drži, saj na vozovnici izrecno piše, da jo mora voznik sprejeti, a nas na avtobus vseeno spusti. Drugačna zgodba je v obratni smeri, ko voznik natisnjene vozovnice ne želi sprejeti, zato moramo kupiti novo vozovnico. 

Še dobro, da smo za vstopno postajo izbrali prvo postajo Ukanc, saj voznik na naslednji postaji Ribčev laz že šteje, koliko potnikov do prestolnice še lahko sprejme. Kar nekaj potnikov presenečenih ostane na postaji, voznik pa jim pojasni, da morajo počakati naslednji avtobus, ki z začetne postaje krene približno čez eno uro. Na Avtobusni postaja Ljubljana nam zaposleni vrne denar za drugič kupljeno vozovnico s pojasnilom, da bi voznik moral sprejeti natisnjeno vozovnico. To potrdijo tudi v družbi Arriva, kjer se za to opravičijo in zagotovijo, da bodo voznike še enkrat poučili o tem, da morajo natisnjene vozovnice sprejeti. 

Sicer udobno vožnjo, ki je za vikende močno subvencionirana od države, do gorenjskega bisera je tako spremljalo kar nekaj nevšečnosti, ki bi koga verjetno odvrnile od tega, da se naslednjič znova odloči za javni prevoz. A država, kot zatrjuje, si prizadeva za čim več potnikov na javnih prevoznih sredstvih. 

Prekomeren avtomobilski promet ostaja eden ključnih razvojnih izzivov Slovenije

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo tako poziva, naj bo v prihajajočem evropskem tednu mobilnosti avto vsaj en dan doma. Kot pravijo, čeprav se prebivalci Slovenije čedalje bolj zavedamo problema naraščajočega prometa in njegovih posledic za okolje in zdravje, je splošna ozaveščenost še vedno na razmeroma nizki ravni – prekomeren avtomobilski promet ostaja eden ključnih razvojnih izzivov Slovenije. 

Že 23. leto zapored tako med 16. in 22. septembrom obeležujemo Evropski teden mobilnosti – ETM. V vsaj tretjini slovenskih občin bodo letos za vseh sedem dni ETM zaprti ulice, trgi in parkirišča. Te prostore bodo v občinah avtomobili odstopili otroški igri, kolesarjenju, pešačenju, poležavanju ob branju knjige, kolesarskim servisom, delavnicam, kulturnim dogodkom in podobno. S tem dejanjem opozarjajo na urejanje javnih prostorov za vse uporabnike – predvsem na račun prostora, ki ga danes zasedajo avtomobili, sporočajo z ministrstva. 

Podatki Agencije za okolje kažejo, da je ocenjena vrednost zunanjih stroškov prometa v Sloveniji v letu 2021 znašala približno 4,6 odstotka bruto domačega proizvoda – kar 99 odstotkov teh stroškov pa je povzročil cestni promet. Tretjina stroškov je povezanih s prometnimi nesrečami, petina stroškov z zastoji, dodatnih 18 odstotkov s podnebnimi spremembami, 15 odstotkov z onesnaženjem zraka, ter sedem odstotkov s škodo na habitatih in šest odstotkov s hrupom.

Čeprav v zadnjih letih število umrlih rahlo pada, so prometne nesreče v preteklem desetletju v povprečju zahtevale nesprejemljivih 110 življenj na leto. V Sloveniji so gospodinjstva v letu 2021 porabila za osebno mobilnost kar 17 odstotkov svojih sredstev, le manjši delež tega (nekaj več kot 0,5 odstotka) pa je bil namenjen javnemu prevozu, so spomnili na ministrstvu. 

"Prebivalke in prebivalce Slovenije vabim, da se vabilu Evropskega tedna mobilnosti odzovejo v karseda velikem številu, da sodelujejo v aktivnostih občin in da vsaj nekaj dni avtomobil pustijo doma," vabi minister Bojan Kumer.