Ko gre za način prevoza, se Slovenci večinoma zanašamo na avto. Deloma k temu prispeva razgibano površje naše države, slabe javne povezave do odročnih naselij, pa seveda tudi priučeni način življenja, ki je avto postavil na seznam nepogrešljivih stvari.
Po podatkih statističnega urada je imelo leta 2015 vsako gospodinjstvo registriranega 1,3 avtomobila. Registriranih je bilo več kot milijon avtomobilov, kar pomeni, da je imel avto vsak drugi prebivalec Slovenije.
Leta 2015 je bilo registriranih 61.000 novih avtomobilov. Po letu 2012 (4,7 odstotka) delež novih avtomobilov znova raste, konec leta 2015 je znašal 5,6 odstotka, pravijo na statističnem uradu.
Večji delež novih avtomobilov je zaradi naprednejših tehnologij sicer pozitivno dejstvo. Tako z vidika varnosti v prometu kot z vidika onesnaževanja okolja. Delež novih avtomobilov je bil sicer najvišji leta 1999 – 9,1 odstotka.
PREBERITE ŠE: Katera mesta poleg Ljubljane preganjajo avtomobile iz središča? Nekatera imajo zares ambiciozne načrte.
Promet ob industriji največji onesnaževalec
Ob industriji ima promet največji negativni vpliv na izpuste toplogrednih plinov in drugih izpustov, saj je leta 2014 prispeval več kot 39 odstotkov vseh izpustov CO2 v Sloveniji, medtem ko je ta delež še leta 2000 znašal 23 odstotkov.
Evropska komisija že od leta 2002 organizira Evropski teden mobilnosti, ki poteka od 16. do 22. septembra. Zadnji dan tedna pa je razglašen za dan brez avtomobila. Namen dogodka je ozaveščanje prebivalcev – zlasti v mestih – da ni nujno, da vedno uporabijo svoj avto, da obstajajo tudi druga prevozna sredstva – od javnega prevoza in "deljenja" prevoznih do "prevoza na lastni pogon".
Opozarjajo, da motorna vozila onesnažujejo in obremenjujejo okolje ali zaradi izpušnih plinov ali hrupa ali zaradi vse večjega prostora, ki ga zavzema prometna infrastruktura. Vsako leto je slogan tedna mobilnosti drugačen, tema letošnjega tedna mobilnosti pa je Pametna mobilnost za gospodarsko uspešnost.
Vse več Slovencev se vozi s kolesom
Ta in podobni dogodki brez dvoma učinkujejo: vse več prebivalcev se vozi s kolesom. Dokaz za to je tudi podatek o vrednosti uvoza koles v Sloveniji, ki se je v zadnjih petnajstih letih povečala za 89 odstotkov.
Avtobus kot alternativa za krajše razdalje, na vlakih vse manj potnikov
Uporaba cestnega javnega medkrajevnega prevoza se je v zadnjih petih letih povečala za 10 odstotkov. Na to je vplival tudi ukrep Ministrstva za infrastrukturo, ki dijakom in študentom omogoča nakup subvencionirane vozovnice. 72 odstotkov potnikov se je vozilo na razdalji do 20 kilometrov, 24 odstotkov na razdalji 21–50 kilometrov, preostali 4 odstotki pa na daljših razdaljah.
V mestnem prevozu pa se je število potnikov v zadnjih petih letih povečalo le za 1 odstotek. Manjše povečanje gre pripisati tudi milejšim zimam z manj snega, ki omogočajo skoraj celoletno kolesarjenje.
Dokaz za to je grafikon s podatki MOL-a o številu kolesarjev leta 2015, ki so se peljali mimo osmih števcev Ljubljani: v hladnejšem delu leta je bilo manj kolesarjev, vendar so jih števci tudi februarja našteli skoraj 80.000. Petkrat več jih je bilo junija, ko je bilo število kolesarjev največje leta 2015.
Manj zanimanja je pri nas za vožnjo z vlakom. Železniški potniški prevoz se je v zadnjih dvajsetih letih povečeval do leta 2008, nato pa je začel postopoma upadati oziroma stagnirati.
Leta 2015 se je z vlaki v notranjem prevozu prepeljalo 13,8 milijona potnikov, kar je dvakrat manj, kot jih je bilo prepeljanih z avtobusi v cestnem medkrajevnem javnem linijskem prevozu – po tej poti se je namreč prepeljalo več kot 27 milijonov potnikov.
Najmanjše letno število z vlaki prepeljanih potnikov po letu 2002 je bilo zaznano leta 2015, kar pa je treba vsaj delno pripisati posledicam žleda na primorski železnici. Svoj delež odgovornosti zagotovo nosi tudi stanje slovenske železniške infrastrukture, ki ni v pomoč večjemu udobju potovanja. Ob precej majhnih hitrostih, ki jih dosegajo naši vlaki, namreč ti še precej pogosto zamujajo, predvsem zaradi pogostih popravil na progah.
Statistike sicer kažejo, da je med kolesarji velika skupina milenijcev, med katerimi je ta način prevoza tudi eden od trendov.
Na drugi strani pa študije kažejo, da generacija ljudi, starih od 18 do 34 let, manj kupuje avtomobile od prejšnjih generacij. Strokovnjaki ocenjujejo, da je za to kriva eksplozija tehnoloških pripomočkov – od tabličnih računalnikov do pametnih telefonov. Kje je povezava med enim in drugim?
Za starejše generacije je avto pomenil svobodo, trenutek osamosvojitve, menijo strokovnjaki – tudi trenutek, ko so si lahko ljudje samostojno ogledali "veliki beli svet".
Danes takšno "zavetje" predstavlja internet, še posebej pa pametni telefoni z aplikacijami, ki so poskrbele tudi za to, da so nastale povsem nove oblike prevoza – oddaljene le klik. Od Uberja do izposoje avtomobila, ki vas bo ob izbranem času čakal za sosednjim vogalom.
Avtomobili so zato postali lažje pogrešljivi, kar pa skrbi avtomobilske proizvajalce, ki iščejo nove načine, kako pritegniti milenijce.
Ob tem pa v ZDA že spremljajo tudi trend, po katerem se vse manj mladih odloča za opravljanje vozniškega izpita. Če je včasih veljalo, da so mladi na pristojni urad tekli takoj, ko so dopolnili zakonsko določeno starost, jih zdaj v prvem letu po dopolnjeni zahtevani starosti izpit opravi 44 odstotkov, do 18 leta starosti pa 54 odstotkov.
Medtem ko avtomobilski proizvajalci razmišljajo, kako v avtomobile namestiti čim več tehnologije, da bodo čim bolj podobni "pametnim igračkam" in zato všečni milenijcem, na drugi strani študije ugotavljajo, da gre tudi za generacijo, ki je najbolj trajnostno usmerjena doslej in zato dojemljiva za alternativne – zdravju in okolju – prijazne oblike prevoza.
25 razlogov, zakaj na kolo
Kolesarjenje je sicer ne le okolju prijazna izbira, s skokom na kolo boste naredili kar nekaj tudi za svoje zdravje. Tukaj je nekaj koristnih učinkov, ki jih strokovnjaki pripisujejo kolesarjenju in seveda tudi hoji.
1. Na cilj boste prišli hitreje
Medtem ko lahko v jutranji konici na mestni vpadnici tudi pol ure živčno zrete v vozilo pred seboj, medtem ko se ne premaknete nikamor, lahko v istem času prekolesarite že lep del Ljubljane ali kakšnega drugega kraja.
2. Bolje boste spali
Raziskovalci univerze Stanford so ugotovili, da imajo ljudje, ki na dan kolesarijo vsaj od 20 do 30 minut, manj težav z nespečnostjo. Raziskavo so izvedli na ljudeh, ki imajo kronične težave z nespečnostjo.
3. Videti boste mlajši
Da bi to res držalo, ne kolesarite po žgočem soncu in primerno zaščitite kožo pred hudim mrazom in UV-žarki, a načelno povečana cirkulacija povzroči večji dotok kisika in hranil v kožne celice, prav tako pa izboljša transport odpadnih snovi iz celic.
4. Boljša prebava
Univerza Bristol je ugotovila, da kolesarjenje, hoja in tudi druge oblike gibanja prispevajo k boljši prebavi, saj se hrana skozi prebavni trakt pomika hitreje, blato je mehkejše, odvajanje pa lažje.
5. Vaši možgani bodo aktivnejši
Tako ugotavlja raziskava univerze v Illinoisu. Ugotovili so, da že 5-odstotno izboljšanje kardio-respiratorne kondicije vodi do tudi 15 odstotkov boljših rezultatov na testu možganske aktivnosti in mentalnih sposobnosti. Gibanje naj bi pomagalo pri nastajanju novih možganskih celic v hipokampusu – torej možganski regiji, "pristojni" za spomin, ki po 30. letu začnejo propadati.
6. Boljši imunski sistem
Ljudje, ki kolesarijo ali hodijo vsaj 30 minut petkrat na teden, so za polovico manj bolni od ljudi, ki se raje "držijo" kavča, stola in avtomobilskega sedeža.
7. Živeli boste dlje
Na King's College v Londonu so primerjali več kot 2400 enojajčnih dvojčkov in ugotovili, da je bil dvojček, ki je bil na dan vsaj 45 minut telesno aktiven, "biološko mlajši" za kar 9 let od neaktivnega dvojčka – in to potem, ko so iz enačbe odšteli dejavnike, kot sta debelost in kajenje. Ljudje, ki vsaj zmerno telovadijo, imajo namreč manjše tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, debelost, raka, diabetes in visok krvni pritisk.
8. Prispevali boste k boljšemu okolju
Na parkirišču za en avto lahko parkirate 20 koles. Za izdelavo kolesa potrebujete 5-odstotkov materiala, ki je potreben za izdelavo avtomobila, kolesa ne onesnažujejo zraka.
9. Izboljšalo se bo vaše spolno življenje
Telesna aktivnost ugodno vpliva tako na libido kot "kakovost posteljne predstave".
10. Lažji porod
Na univerzi Michigan so ugotovili, da ženske, ki v nosečnosti redno kolesarijo ali drugače telovadijo, lažje rodijo, po porodu si prej opomorejo, prav tako je manj možnosti, da bodo v nosečnosti pridobile nezdravo količino kilogramov.
11. Pozdravite srce
Univerza Purdue je v raziskavi ugotovila, da vsaj 30 prekolesarjenih kilometrov na teden zmanjša možnost bolezni srca za polovico.
12. Šef vas bo imel raje
Univerza v Bristolu je ugotovila, da ljudje, ki pred delom kolesarijo, delajo hitreje, natančneje, so bolj motivirani in se lažje spopadajo s stresom.
13. Manj možnosti, da zbolite za rakom
Finska longitudinalna študija je ugotovila, da 30-minutno kolesarjenje na dan za 34 odstotkov zmanjša možnost za raka na dojkah.
14. Manj kilogramov
Ste med tistimi, ki tarnajo, da nimajo časa za vadbo? Pa zanjo izkoristite pot v službo. Pomaga lahko že peš hoja od avtobusa do delovnega mesta.
15. Imeli boste več denarja
Kakor koli obrnete – bencin in vzdrževanje avtomobila nista poceni. Tudi stroški usihajočega zdravja so visoki.
16. Izognite se onesnaženemu zraku
Čeprav bi pričakovali, da bo med prometno konico kolesar vdihnil več onesnaženega in s tem škodljivega zraka, raziskava londonske univerze kaže, da ni tako. Kolesarji naj bi vdihnili le desetino onesnaženja, ki ga vdihnejo potniki v avtomobilu, taksiju ali na avtobusu.
17. Lahko boste zaužili kakšen priboljšek več
S hojo in kolesarjenjem se porablja energija, zato si boste morda lahko privoščili kakšen prigrizek več. A ne pretiravajte – ljudje namreč radi precenjujemo porabo energije pri športnih aktivnostih.
18. Lahko se izboljša vaše družinsko življenje
Družine ali partnerji, ki skupaj kolesarijo na delo/v šolo in domov, imajo boljšo komunikacijo v odnosu. Sicer pa je zelo verjetno, da bodo otroci tudi sami v odrasli dobi prevzeli vaše zdrave navade.
19. Boljši boste tudi v drugih športih
Vaša telesna pripravljenost se bo namreč izboljšala.
20. Bolj kreativni boste
Študije kažejo, da lahko že 25 minut vadbe izboljša kreativnost posameznika in ga pripelje do boljših rešitev.
21. Pomagate drugim
Že s tem, ker ne onesnažujete zraka.
22. Lahko ste zadovoljivo fit brez posebnega truda
Ko bo pot v službo, ki ne vključuje avtomobila, postala rutina, sploh ne boste imeli občutka, da je vadba naporna, in za vas pomeni dodatno obremenitev, saj bo enostavno del vsakdana.
23. Razvado lahko zamenjate za pozitivno odvisnost
Če imate težave z alkoholom, cigareti, čokolado ali čim podobnim, lahko prehod na več gibanja pomaga pri tem, da te nezdrave razvade opustite. Ko boste začutili sprostitev, ki jo prinaša gibanje, sprostitve morda ne boste več iskali v škodljivih razvadah, ampak jo boste tudi v prostem času našli v gibanju.
24. Naravno se ga boste "zadeli"
Nemški znanstveniki so dokazali, da drži, da so tekači lahko "zadeti". Velja tudi za druge športe. Po vadbi se namreč sprostijo hormoni sreče.
25. Vaše družabno življenje se bo izboljšalo
Verjetnost, da boste na kolesu ali peš spoznali nove ljudi, je veliko večja, kot če sami ždite v avtomobilu. In jezno gledate voznika pred ali za vami, ki "nima pojma" o vožnji.
"Kolesarska panoga" bo do leta 2020 ustvarila milijon delovnih mest"
Kolesarjenje pa je koristno ne le za zdravje in okolje, ampak tudi za gospodarstvo. Guardian je poročal, da evropska kolesarska industrija zaposluje dvakrat več ljudi kot železarska. V proizvodnji koles, dodatkov, storitev, servisov, gradnje potrebne infrastrukture in kolesarskem turizmu namreč dela že prbližno 700.000 ljudi, do leta 2020 naj bi ta številka dosegla milijon.
Ekonomisti pa pri tem še dodajajo, da kolesarjenje ugodno vpliva ne le na sam kolesarski sektor, ampak tudi na lokalno ekonomijo – tisti na kolesu se namreč pogosteje ustavijo in zavijejo v kavarno, trgovino, pekarno kot ljudje v avtomobilu.
KOMENTARJI (113)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.