Ministrstvo v ničemer ne izigrava odločbe ustavnega sodišča, ampak vzpostavlja zakonsko podlago za njeno izvršitev, so zapisali v izjavi za javnost, objavljeni na spletnih straneh ministrstva.
Notranje ministrstvo je za izvršitev odločbe ustavnega sodišča pripravilo dva zakonska predloga, ki skupaj sistemsko urejata celotno problematiko, zajeto z odločbo. Kot je znano, je vlada tehnični zakon o izvršitvi 8. točke odločbe ustavnega sodišča po skrajšanem postopku vložila v parlamentarni postopek in naj bi ga že kmalu obravnaval državni zbor.
Po mnenju ministrstva ima reševanje problematike najprej s tehničnim zakonom, nato pa še s celovitim zakonom, za glavno prednost prav to, da se bo na takšen način dovolj hitro vzpostavila zakonska podlaga za izdajo ugotovitvenih odločb za nazaj, kar zahteva ustavno sodišče. Pri tem se ministrstvo sklicuje na četrti odstavek 153. člena ustave, ki določa, da "posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu".
Ministrstvo še opozarja, da teče že enajsto leto, odkar je problem nastal. "Šele zdaj se napaka iz preteklosti popravlja. S popravo napake pa ne želimo ustvariti nove napake, kar bi dejansko lahko izkoristili nasprotniki izbrisanih, vprašanje pa bi ostalo nerešeno. Pričakujemo podporo tistega dela javnosti, ki izbrisane podpira, neutemeljene kritike in žalitve pa samo otežujejo reševanje problema," so zapisali.
Odločba ustavnega sodišča se, kot je znano, nanaša na tiste državljane nekdanjih jugoslovanskih republik, ki so imeli v Sloveniji do 26. 2. 1992 prijavljeno stalno prebivališče; torej so bili do tega dne vpisani in na ta dan izbrisani iz registra stalnega prebivalstva. Zaradi posebnega pravnega položaja državljanov drugih republik, ki se izraža v tem, da so pred izbrisom iz registra stalnega prebivalstva v Sloveniji imeli stalno prebivališče in so v njej dejansko še naprej prebivali, zakonodajalec ugotovljene neustavnosti po mnenju ustavnega sodišča ne bi mogel urediti drugače, kot da določi, da imajo priznano stalno prebivališče tudi za nazaj.
Zato je ustavno sodišče v 8. točki izreka kot način izvršitve svoje odločitve določilo, da se z dovoljenji za stalno prebivanje, ki so že bila izdana državljanom drugih republik, ugotavlja stalno prebivanje za nazaj, to je od dneva izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Ob tem je MNZ naložilo, naj po uradni dolžnosti izda dopolnilne odločbe o ugotovitvi stalnega prebivališča od 26. 2. 1992 dalje vsem tistim državljanom drugih republik, ki so bili tega dne izbrisani iz registra prebivalstva in ki so na podlagi zakonskih določb že pridobili dovoljenja za stalno prebivanje.
Po mnenju nekaterih pravnih strokovnjakov, med njimi je najglasnejši zastopnik Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije in nekdanjih ustavni sodnik Matevž Krivic, je vladni "tehnični" zakon povsem nepotreben. Po Krivičevem mnenju je pravna podlaga za izdajanje dopolnilnih odločb izbrisanim že zapisana v 15. členu ustave - torej da se človekove pravice in temeljne svoboščine uresničujejo neposredno na podlagi ustave. Poleg tega Krivic predlagatelju zakona očita, da se bo na podlagi predlaganih zakonskih rešitev "celo tistim izbrisanim, za katere je bilo že vse uradno ugotovljeno, dokončna ureditev dokumentov lahko ponovno in še dodatno zavlekla". Slednje je po mnenju Krivica "le bleda uvertura v bistveni del izigravanja že druge odločbe US o izbrisanih - v tisti del izigravanja, ki naj bi ga prinesel ne tehnični, ampak vsebinski zakon o izbrisanih". Po njegovem prepričanju gre namreč za "škandalozno zavajanje vlade in strank, kaj od njih res zahteva odločba ustavnega sodišča". Krivic zahteva takojšnjo vrnitev nezakonito odvzetega statusa vsem 18.305 prebivalcem Slovenije, ki so bili izbrisani iz registra stalnega prebivalstva.
