Nevaren precedens? MNZ sirskega begunca zavrnil na podlagi 'tajnih dokumentov'

Delovna skupina za azil opozarja na zgodbo sirskega begunca Mohamada Alzoubija, ki po mnenju številnih strokovnjakov s področja prava in človekovih pravic predstavlja izjemno nevaren precedens. 

Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) mu je zavrnilo podaljšanje statusa subsidiarne zaščite, pri čemer se sklicuje na t. i. "tajne dokumente", ki pa mu niso bili nikoli predstavljeni, zato Alzoubi in njegov zastopnik v resnici ne vesta, proti čemu naj bi se zagovarjal – nikoli namreč ni bil obtožen kakšnega kriminalnega dejanja, še manj protidržavne aktivnosti. 

"Nasprotno, sedem let v Sloveniji je preživel zgledno, čeprav mu že od leta 2017 podaljšujejo bivanje zgolj za eno leto, kar mu je med drugim onemogočilo ureditev statusa za svojo družino in novorojenega sina. Tako je v tem času izgubil vse: svojo družino, delo, zdravje in dostojanstvo. Po zadnji šokantni odločitvi Upravnega sodišča bo očitno izgubil tudi svojo varnost," so ob tem zapisali v Delovni skupini za azil. 

Zavračanje sirskih beguncev na podlagi "tajnih dokumentov" sicer nikakor ni nova praksa, pojasnjujejo. "Že leta 2017 smo spremljali opozorila hrvaških opazovalcev o spornem delovanju hrvaških organov. Ti so na podoben način zavrnili mnoge sirske in iraške begunce z namenom, da bi zmanjšali število prošenj za azil. Nevarnost takšne prakse je jasna: "osumljenec", ki naj bi iz neznanih razlogov veljal za nevarnega državi, je spoznan za krivega na podlagi zapisa ene same državne agencije. Ministrstvo o njegovi usodi odloča brez možnosti zagovora, odločitve pa jim sploh ni treba utemeljevati. Namesto sodno vzdržnih dokazov tako za izgon postane dovolj pavšalna trditev varnostne agencije, da prihajaš iz sumljivega kraja, da si bil kdaj v stiku s sumljivo osebo, morda pa si za sumljivega opredeljen že zaradi predolge brade."

Alzoubija po zagotovilih omenjene skupine v času bivanja v Sloveniji nikoli niso kontaktirali varnostni organi, nobena agencija ni z njim opravila razgovora ali na kak drug način ugotavljala njegovih aktivnosti. Sam pravi, da ne skriva popolnoma ničesar in je s slovenskimi varnostnimi organi pripravljen 100-odstotno sodelovati. "Zapustil sem svojo državo in zbežal pred vojno ter izgubil najdražje prijatelje, vključno z mojim bratom, sem pa sem prišel v iskanju varnosti in miru, vendar sem bil presenečen zaradi nepravičnosti, ki me je doletela zaradi odločitev ministrstva. Zakaj je vse to?? Zaradi utemeljenega suma?" sprašuje.

V omenjeni skupini izpostavljajo, da ni jasno, zakaj mu je bilo dovoljeno kar sedem let živeti tu, če je dejansko predstavljal kakšno nevarnost Sloveniji. In če ne predstavlja nevarnosti oz. če o tem ni dokazov, na podlagi česa ga potem Slovenija izganja? Dodatno se postavlja vprašanje, kam točno naj bi bil izgnan. "Tega očitno ne ve niti Policija, ki mu je zaenkrat zgolj dodelila rok za prostovoljno zapustitev države. Zagotovo se zavedajo, da so po mednarodnem pravu dolžni spoštovati načelo nevračanja (“non-refoulement”), ki prepoveduje vsakršno vračanje oseb v države, kjer jim grozi mučenje in drugo nehumano ali ponižujoče ravnanje," še pišejo. 

"Čeprav Slovenija v primeru mučenja migrantov na Hrvaškem tega načela ne upošteva, si direktnih prisilnih deportacij beguncev v brezpravno Sirijo verjetno (še) ne more privoščiti. Iz te situacije jasno izhaja, da bi moralo že ministrstvo osebi podeliti mednarodno zaščito. Ker pa tega ni storilo, je policiji naložilo, naj se osebe znebijo na protipravni način – bodisi da jo vrne verižno (s pushbackom na Hrvaško, od koder bo ilegalno vrnjena v BiH in naprej) bodisi da ji določi rok za prostovoljno zapustitev države – pri čemer Policija takorekoč nagovarja osebo, naj sama ilegalno prestopi mejo kake sosednje države in se potuhne v neznano. Z varnostnega vidika znova ostaja nepojasnjeno, kako naj bi takšno pošiljanje “potencialno nevarne osebe” iz nadzorovanega v popolnoma neznano okolje pomagalo Sloveniji bolje spremljati njihove aktivnosti."

Ker gre po njihovem mnenju za evidentno zlorabo pooblastil in izjemno nevaren precedens, so Ministrstvo za notranje zadeve in druge pristojne organe opozorili na kršenje norm, ki so si jih postavili sami oz. jim jih narekuje mednarodno pravo. Alzoubijev zastopnik Matevž Krivic je zahteval revizijo nedavne odločitve Upravnega sodišča, v Delovni skupini za azil pa zahtevajo, da Ministrstvo za notranje zadeve opusti prakso odločanja na podlagi tajnih dokumentov in nemudoma zaustavi vse deportacijske postopke v Sirijo in druge nevarne države. Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb so pozvali k preiskavi delovanja le-teh v zvezi z nadzorom beguncev.