Kot pojasnjujejo, je ministrica po proučitvi pravnih stališč državnega odvetništva in pravne službe ministrstva takoj po prevzemu funkcije 3. junija 2022 državnemu odvetništvu posredovala soglasje, da se že vložene tožbe glede izterjave stroškov dela policije, nastalih na javnih shodih, umaknejo, obenem pa je pozvala, da se novih ne vlaga.
30. junija 2022 je nato Bobnarjeva odredila strokovni nadzor MNZ nad ravnanjem policije med protesti v zadnjih dveh letih. "Gre za najobsežnejši nadzor, ki ga je pristojni direktorat za policijo in druge varnostne naloge v ministrstvu izvedel v več kot 20-letnem obdobju svojega obstoja," navajajo. Rezultat je bilo 144 strani dolgo poročilo, ki gre zdaj v roke specializiranemu državnemu tožilstvu.
Se je pa z ugotovitvami že seznanil širši kolegij generalnega direktorja policije, kamor so povabili tudi kriminologa dr. Dragana Petrovca. Ugotovitve naj bi bile "zelo koristna strokovna iztočnica za temeljit razmislek in samorefleksijo o uporabi policijskih pooblastil v povezavi z ustavno pravico do svobode izražanja, zbiranja in združevanja".
Na MNZ menijo, da je treba to pravico – še zlasti v luči pravosodja in notranjih zadev – razumeti kot absolutno kategorijo, ki nikoli ne sme biti vsebinsko prilagojena družbenim razmeram.
Kot pravijo, želijo v policiji spodbuditi razpravo in razumevanje vloge policije in spoštovanja človekovih pravic. O tem pa bo govora tudi na posvetu o izvrševanju ustavne pravice do svobode izražanja, ki bo sredi decembra na Brdu pri Kranju. Tam bodo predstavili ugotovitve omenjenega strokovnega nadzora in predlog sprememb zakonodaje.
Kot še izpostavljajo, je ministrica preklicala usmeritve, ki jih je glede ravnanja policije ob javnih shodih izdal nekdanji minister Aleš Hojs. Nove usmeritve pa temeljijo na ugotovitvah Ustavnega sodišča Republike Slovenije in upoštevajo dejstvo, da sta svoboda zbiranja in svoboda izražanja temeljni svoboščini in pomembni predpostavki demokratične družbe, upoštevajo pa tudi ustavnopravni normativ, da svoboda zbiranja in združevanja ne varuje javnih shodov, pri katerih imajo organizatorji in udeleženci nasilne namene.
Prav tako je ministrstvo za notranje zadeve julija 2022 vrhovno državno tožilstvo zaprosilo za mnenje in razjasnitev pomena pojma organizator shoda. Iz njihovega stališča izhaja, "da pravica do spontanega demonstriranja pretehta nad obveznostjo prijave zbiranja, kadar je demonstracija neposreden odziv na določen dogodek ali dejstvo, posebej tedaj, ko bi zapoznel odziv naredil pravico do združevanja neaktualno". "Vloge organizatorja ni moč pripisati za nazaj tistim posameznikom, ki so bili na shodu drznejši in glasnejši pri odražanju stališč in so širili vabila na shod po družbenih omrežjih oziroma se drugače izpostavljali, saj bi bila s tem ogrožena pravica do izražanja v luči svobode združevanja, kot se je izrazilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice," dodajajo.
Prav tako so na posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva poslali poročilo Varuha človekovih pravic, ki je ugotavljalo, da so bila prisilna sredstva 5. oktobra 2021 v določenih primerih uporabljena nesorazmerno in s tem nezakonito. Na MNZ dodajajo, da se z ugotovitvami o sorazmernosti uporabe sile na protestih – strinjajo.
Na MNZ vztrajajo, da so pod vodstvom Bobnarjeve "zavezani absolutnemu spoštovanju vladavine prava". Kot pravijo, želijo preprečiti vpliv politike na delo policije – tudi pri pripravi sprememb zakona o nalogah in pooblastilih policije. Zavzemajo se tudi za doslednejše urejanje področja uporabe prisilnih sredstev zoper množico, saj bi s tem policija postala bolj odporna na poskuse politike, da bi se ta vpletala v njeno delo, ko opravlja strokovne naloge. Dodali so še, da s pristojnimi pripravljajo tudi normativne rešitve v zvezi s prekrškovnimi postopki med epidemijo covida-19.
KOMENTARJI (24)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.