V odgovoru MNZ pojasnjuje, da je očitano nehumano ravnanje in nasilje s strani policije in zaposlenih v Azilnemu domu potrebno konkretizirati in navesti. »Le tako bomo lahko preverili navedbe azilantov, pri čemer pa nam takšna dejanja niso znana,« je zapisano v sporočilu za javnost MNZ.
Hrane je dovolj
Glede očitkov prosilcev o nezadostnih količinah hrane, še posebej za otroke, na ministrstvu pojasnjujejo, da prosilci za azil dobijo dnevno tri obroke, ki zadostujejo strokovnim kriterijem glede na sestavo in kalorično vrednost. Jedilniki se pripravljajo mesečno ter se sproti popravljajo in dopolnjujejo, pri tem pa se upošteva tudi zaželenost določenega obroka pri prosilcih za azil. Poleg tega ministrstvo otrokom zagotavlja dodatno hrano v obliki dveh dnevnih malic, malico pa prejmejo otroci do 10. leta starosti dodatno tudi v osnovni šoli.
Režim obiskov kot pri državnih organih
Prosilci so v pismu še zapisali, da pričakujejo prost vstop v azilni dom medijem, nevladnim organizacijam, zainteresirani javnosti ter prijateljem in sorodnikom prosilcev za azil in ukinitev disciplinskih postopkov. Na MNZ odgovarjajo, da je vstop obiskovalcem v Azilni dom je dovoljen tako kot v druge prostore državnih organov. Vendar pa je režim vstopanja zaradi narave dela blažji, saj lahko v Azilni dom vstopajo predstavniki nevladnih organizacij, ki opravljajo dogovorjene aktivnosti. Sicer pa moramo kot državni organ v objektu vzdrževati red in zagotoviti spoštovanje običajnih pravil glede vstopanja in bivanja v Azilnemu domu.
MNZ mora preverjati navzočnost prosilcev za azil v Azilnemu domu. Zakon o azilu v 42. členu določa, da državni organ s sklepom postopek ustavi, če je iz uradnih evidenc pristojnega organa, ki vodi postopek, razvidno, da je prosilec samovoljno zapustil Azilni dom in se v roku treh dni od samovoljne zapustitve ni vrnil v Azilni dom. V tem primeru ne gre za nikakršne disciplinske postopke, temveč zgolj za zakonsko preverjanje navzočnosti, ki pa seveda predstavlja podlago tudi za naročanje hrane in drugih logističnih zadev v zvezi z oskrbo prosilcev za azil.
Možnost omejevanja gibanja prosilcev za azil obstaja v vseh državah Evropske unije (EU). Temu vprašanju posveča veliko pozornost tudi zakonodaja EU, na podlagi katere posamezne države sprejemajo nacionalne predpise. Zaradi tega je tudi Slovenija predvidela takšno možnost in se omejevanja gibanja prosilcev za azil poslužuje v izjemnih primerih, čemur je namenjen objekt za omejevanje gibanja.
Uveden nabiralnik za pritožbe
MNZ je v Azilnem domu tudi uvedel nabiralnik, v katerega lahko prosilci za azil sporočajo pripombe glede nastanitve in oskrbe. »Obravnavali bomo vsako pripombo, odgovor pa bodo prosilci za azil prejeli bodisi osebno ali preko oglasne deske,« je zapisano v sporočilu MNZ za javnost, pa tudi, da je »vsaka pripomba oziroma kritika na delo sektorja dobrodošla, pri čemer je potrebno vsako pripombo konkretizirati, navesti ime in priimek osebe, ki jo morebiti obtožujete določenega ravnanja, pojasniti vzrok in navesti druge okoliščine, ki nam bodo omogočale problem odkriti, ga preučiti in poiskati rešitev.«
