Mnogi nimajo razlogov za praznovanje: vse večja brezposelnost

Prvi maj je po večini držav sveta mednarodni praznik dela. Razmere na trgu dela so več kot stoletje po delavskih demonstracijah v Chicagu izrazito drugačne, a zahteve po nekaterih pravicah iz dela so se vedno zelo aktualne, poudarjajo na Statističnem uradu RS (Surs).

Na statističnem uradu so ob 1. maju, ko obeležujemo tudi 10 obletnico vstopa v EU, postregli z nekaterimi podatki, ki kažejo, da mnogi nimajo razlogov, da bi praznovali praznik dela. Vse večja je brezposelnost, prve zaposlitve so večinoma za določen čas, so zapisali.
 
Po podatkih Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva je bilo v Sloveniji v letu 2013 povprečno mesečno 913.424 aktivnih oseb, to je 29.049 manj kot v letu 2008 in 13.108 več kot v letu 2004. V letih od 2004 do 2008 se je število delovno aktivnih povečalo za 71.767, število brezposelnih pa upadlo za 29.611. V letih od 2009 do 2013 se je zgodilo ravno obratno: število delovno aktivnih je upadlo za 85.660, število brezposelnih pa se je povečalo za 56.612 oseb.

Vse več zaposlitev za določen čas

V letu 2013 je svojo prvo zaposlitev našlo 21.687 oseb; največ jih je bilo starih med 20 do 29 let. Med prvič zaposlenimi jih je večina (86,7 odstotka) sklenila z delodajalcem zaposlitev za določen čas.

To je po podatkih Sursa tudi trend, saj v zadnjem času postaja pri nas zaposlovanje za določen čas glavna oblika zaposlovanja, ki jo delodajalci izkazujejo v svojih potrebah po delu. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje se je delež prostih delovnih mest za določen čas v Sloveniji v letih od 2004 do 2012 povečal s 73,7 odstotka na 83,1.

Po podatkih iz Ankete o delovni sili je v Sloveniji v letu 2013 delo za določen čas opravljalo 16,6 odstotka vseh zaposlenih. Med njimi so prevladovale osebe z zaposlitvijo za določen čas (67,8 odstotka) in osebe, ki so opravljale študentsko delo (21,4 odstotka). V primerjavi z letom 2004 se je absolutno število oseb z zaposlitvijo za določen čas in tudi tistih, ki so opravljale študentsko delo, zmanjšalo (za 15,6 in za 12,1 odstotka), medtem ko se je število tistih, ki so opravljale druge oblike dela za določen čas, povečalo, in sicer za 17,5 odstotka, predvsem na račun pogodbenega dela.

Prav delež oseb, ki so opravljale pogodbeno delo, se je v letih od 2004 do 2013 v strukturi dela za določen čas najbolj okrepil. Glavni razlog za opravljanje dela za določen čas je bilo tudi v letu 2013 tako kot v preteklih letih neuspešno iskanje stalne zaposlitve.

Brezposelnost za zdaj še nižja od povprečja v celotni EU

''Čeprav stopnja brezposelnosti v Sloveniji narašča, smo se po mednarodno primerljivi stopnji anketne brezposelnosti v letih od 2004 do 2013 ves čas uvrščali pod povprečje celotne EU, vendar smo se v letu 2013 temu povprečju že močno približali,'' so zapisali na Sursu.

Stopnja anketne brezposelnosti je v Sloveniji v letu 2013 znašala 10,1 odstotka, v osemindvajseterici pa v povprečju 10,8 odstotka, medtem ko je ta ob vstopu Slovenije v EU v letu 2004 v Sloveniji znašala 6,3 odstotka, v EU, ki je takrat štela 25 članic, pa 9,2. V Sloveniji je bila stopnja brezposelnosti najnižja v letu 2008: 4,4-odstotna.

Podobno sliko je prikazovala tudi stopnja registrirane brezposelnosti: ta je bila v letu 2013 13,1-odstotna, v letu 2008 6,7-odstotna, v letu 2004 pa 10,3- odstotna. Po zadnjih podatkih – ti se nanašajo na februar 2014 – je bila 14,2- odstotna, v februarju 2013 pa je bila 13,6-odstotna, kažejo podatki, ki jih navajajo na Sursu.

Povprečna bruto plača leta 2013 za 406 evrov višja kot leta 2004

Povprečna bruto plača je v letu 2013 znašala 1.523 evrov, to je 132 evrov več kot v letu 2008 in približno 406 evrov več kot v letu 2004. V Sloveniji so povprečne plače v javnem sektorju višje od plač v zasebnem sektorju, in sicer je predvsem zato, ker je izobrazbena struktura zaposlenih v zasebnem sektorju nižja kot v javnem sektorju, so zapisali na Sursu in dodali, da je lani povprečna bruto plača v javnem sektorju zanašala 1.741 evra; od bruto plače zaposlenih v zasebnem sektorju je bila višja za 24 odstotkov. Se pa ta razlika zmanjšuje, so še poudarili.

Trenutno se Slovenija po višini minimalne plače – ta znaša 789,15 evra – uvršča med državami članicami EU na sredino: najnižjo minimalno plačo imajo Bolgari (173,84 evra), najvišjo pa Luksemburžani (1.921,03 evra). Sicer ima v EU z nacionalno zakonodajo urejen institut minimalne plače 21 držav članic, med njimi tudi Slovenija, so zaključili na Sursu.

Veliko kršitev delovne zakonodaje

Da boj še zdaleč ni končan, menijo tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Sporočili so, da inšpektorat za delo v zadnjih letih dobiva vse več prijav in ugotavlja vse več kršitev. Med vsemi opravljenimi 10.958 pregledi lani je inšpektorat ugotovil 9.762 (89,09 odstotka) kršitev; od tega 3.601 na področju plačila za delo, 1.688 na področju evidenc; 1.681 na področju pogodb o zaposlitvi in 784 na področju zaposlovanja na črno.

Pogosto delodajalci zaposlenim ne plačujejo socialnih prispevkov. Terjani znesek dolga iz naslova prispevkov za socialno varnost se je po podatkih ZSSS povečal iz 272.718.431 evrov v letu 2010 na 377.962.297 evrov. Od leta 2010 do 31. 12. 2013 je Durs na podlagi izdanih sklepov o davčni izvršbi izterjal za 479,1 milijona evrov dolga iz naslova prispevkov.

Durs je v postopkih davčnega nadzora ugotovil vrsto nepravilnosti, med njimi: REK obrazci so bili davčnemu organu predloženi, vendar prispevki za socialno varnost in akontacije dohodnine niso bili plačani; plače so izplačane neredno, z zamudo, posledično tudi neredno in z zamudo oddani REK obrazci in plačane dajatve; nepravilno izkazani datumi izplačila plač na REK obrazcih; nepravočasno predloženi REK obrazci.

Inšpektorji so ob tem izpostavili problem nedosegljivosti zavezancev za davek, predvsem državljanov bivših jugoslovanskih republik, le ti namreč na prijavljenih naslovih ne poslujejo, nimajo poštnih predalov in nimajo objavljenih telefonskih številk.

Praznik dela naj bo opomin, pravi ministrica

Praznik dela naj bo opomin, da je treba izborjene delavske pravice negovati, na institucijah socialnega partnerstva pa graditi enakopravno državo, je v poslanici ob prazniku dela zapisala pristojna ministrica Anja Kopač Mrak. Ob tem je dodala, da so bili v tem mandatu storjeni pomembni koraki v smeri ohranjanja in zagotavljanja delavskih pravic.

V današnji Evropi po njenem prepričanju ponovno živimo v času, ko partnerstvo dela in kapitala ni več samoumevno, ampak se ob številnih ukrepih ekonomske, finančne in socialne politike na evropski in nacionalni ravni odloča, komu služi država in komu pravzaprav služi Evropska unija.

Kljub razmeroma slabi sliki na področju trga dela pa je ministrica za delo prepričana, "da so v tem mandatu s sprejetimi zakoni in ukrepi storili številne pomembne korake v smeri ohranjanja in zagotavljanja pravic delavk in delavcev".