Mnenja izvedencev niso pritrdila izjavam obtoženega za trojni umor

Skupno izvedensko mnenje je na predlog obrambe pripravila komisija za izvedenska mnenja na medicinski fakulteti v Ljubljani. Izvedenka sodne medicine Alenka Kuštrin Samba je na osnovi dokazov ocenila, da je imel obtoženi Silvo Drevenšek v času pred dejanjem v krvi med 0,8 in 2,0 grama alkohola na liter izdihanega zraka, kar pa, še posebej pri več kot 100 kilogramov težkem človeku, vajenem alkohola, ni takšna količina, da se ne bi zavedal svojega ravnanja.

Ob prijetju so mu sicer namerili precej višjo količino alkohola, vendar je bila to posledica dejstva, da je neposredno po kaznivem dejanju pri dveh hišah spil večje količine vina, kar so potrdile tudi priče, h katerim se je po umorih zatekel in zahteval vino.

Njegov zagovornik je ob tem namignil tudi na možnost, da ni dokaza o tem, da je obtoženi to vino dejansko spil in ali ga ni morda iz steklenice odlil, s čimer je pri senatu verjetno skušal zasejati dvom o tem, ali ni Drevenšek morda vendarle že pred dejanjem bil veliko bolj opit od ocene izvedenke.

Psihiater in psiholog složna: Pri obtoženem gre za mejno osebnostno motnjo

Psihiater Peter Pregelj in klinični psiholog Bojan Zalar sta se po opravljenih pogovorih z obtoženim strinjala, da gre pri njem za mejno osebnostno motnjo, ki jo je prvi definiral kot neopredeljeno, drugi pa kot mešano, pri čemer je Zalar pojasnil, da ne gre za veliko razliko.

Tudi po Pregljevih besedah glede na ugotovljeno stopnjo prisotnosti alkohola ni mogoče ugotoviti visoke stopnje toksikacije v času kaznivih dejanj, čeprav bi lahko Drevenškove osebnostne motnje pripisali tudi težkemu otroštvu, a je lahko razlogov še več in jih po njegovem mnenju ni mogoče izolirati. V vsakem primeru pa po njegovih besedah to ni vplivalo na njegovo sposobnost razumevanja posledic strojenih dejanj v času dogodka.

Na vprašanje zagovornika Andreja Kaca, kako je na psihično stanje in ravnanje obtoženega vplival praznični čas, ko se je čutil zapuščenega, pogrešal naj bi otroka, ostal brez partnerice, je Zalar odvrnil, da ima njegovo dejanje zagotovo tudi impulzivne elemente, saj bi ga težko opisali kot racionalno. Tudi alkohol ima določen vpliv na to, da človek v svojem ravnanju prekorači določene meje.

"Vse to je imelo vpliv na obtoženega, a ne bistvenega. Za kaj takega je potrebno precej več in nekje so meje do kaznivega dejanja," je dejal Zalar. Na vprašanje tožilca Uroša Tomažiča, ali je morda pri obtoženem zaznal visoko stopnjo sovražnosti, pa je odvrnil, da lahko govori o njegovi sovražnosti tudi do okolja, na kar so kazali različni konflikti s sosedi in drugimi ljudmi.

 'Nekdo, ki je kaj takega že storil, to lažje ponovi'

Da bi lahko pri umorih šlo celo za izživljanje nad žrtvami, psihiater ni mogel potrditi, zagotovo pa je po njegovem mnenju šlo za visoko stopnjo sovražnosti. Na vprašanje sodnice Katje Kolarič, ali je obtoženi zmožen ponovitve tako hudega kaznivega dejanja, je pojasnil, da nekdo, ki je kaj takega že storil, to lažje ponovi, drugi ključen dejavnik je osebnostna motnja, tretji, ki pri Drevenšku sicer ni prisoten, pa je slabša intelektualna sposobnost.

Sodišče bo do konca glavne obravnave zaslišalo še eno pričo, nepremičninsko cenilko, ki bi povedala, kako so potekali pogovori za cenitev hiše in ostalega premoženja v dneh pred dejanjem. Drevenšek je v danes dopolnjenem zagovoru pojasnil, da je bila njegova umorjena partnerica lastnica dela parcele, ki jo je podedovala, sam pa lastnik drugega dela, ki ga je odkupil od njenih sorodnikov.

Znova je skušal dokazati, da ga k umoru partnerice in njenih staršev pred očmi svojega štiriletnega sina ni vodilo koristoljubje, saj da sta si skupaj prizadevala za prodajo in delitev premoženja. Ob tem je dejal, da ni nikoli trdil, da je samo njegova, čeprav je bila hiša pisana nanj, saj so vanjo vlagali vsi, vključno s taščo in tastom.