Pravilna prehrana je odvisna od vseh živil in njihove količine v obroku, zato je enostransko priporočanje uporabe manj mastnega mleka škodljivo za slovensko šolarje, je vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) zapisalo v pismu šolskemu ministru Slavku Gabru. S tem se je odzvalo na ministrovo okrožnico ob začetku letošnjega šolskega leta, v kateri je Gaber med drugim zapisal, da so ob sodelovanju ministrstva za zdravje osnovne in srednje šole pozvali k rabi manj mastnega mleka. V kmetijsko gozdarski zbornici pa se s tem, da se uživanje polnomastnega mleka opredeli kot nezdravo prehranjevanje, ne strinjajo.
"Tisti, ki se v slovenskem kmetijstvu ukvarjamo s problematiko mleka, smo prepričani, da je mleko neizogibno potreben prehrambeni segment, še posebej to velja za prehrano otrok. Zato želimo, da se o teh stvareh govori strokovno, kompetentno, da ne bi prišlo do zavajanja javnosti," je povedal predsednik KGZS Peter Vrisk. Ob tem je poudaril, da po eni strani sicer gre za to, da bi proizvodnja mleka v slovenskem prostoru ostala na enaki ravni, po drugi strani pa gre po njegovih besedah tudi za zdravo prehrano.
Tudi ministrstvo za zdravje se očitno moti
"V razpravah o tem, kako je mleko zdravo ali nezdravo, se v javnosti že kar nekaj let porajajo različne polemike. Ugotavljamo, da tudi tisti, ki niso strokovno najbolj usposobljeni, zelo radi dajejo razne izjave, kako je polnomastno mleko škodljivo," je še pojasnil Vrisk. "Mleko s svojo vsebnostjo in sestavo beljakovin, vitaminov - med njimi je tudi veliko za razvoj pomembnih, ki so topni v maščobi - in rudnin sodi med pomembna živila v času rasti in razvoja otrok in mladostnikov, zaradi česar bi morali njegovo uporabo spodbujati in ne omejevati," so v zbornici še zapisali v pismu, ki so ga v vednost poslali tudi kmetijskemu ministru Milanu Pogačniku in ministru za zdravje Dušanu Kebru.
Po besedah Irene Rogelj s katedre za mlekarstvo na ljubljanski biotehniški fakulteti so dogme o škodljivosti mlečne maščobe prisotne še iz časov, ko se je sklepalo, da so nasičene maščobne kisline povzročitelj bolezni srca in ožilja, mlečna maščoba, ki vsebuje veliko nasičenih maščobnih kislin, pa je zato škodljiva zdravju. "To ni res. Danes smo v drugih časih, danes znamo povezovati več stvari, predvsem pa odkrivamo v vseh živilih, ne samo v mleku, številne nutritivne snovi. Mleko ima vrsto koristnih, zaščitnih snovi, ki jih otrok nujno potrebuje, predvsem pa mladostnik za normalen razvoj," je dejala Rogljeva.
Se mlekarska vojna odvija na plečih šolarjev?
Predstavniki KGZS so na današnji novinarski konferenci spregovorili tudi o mlečnih kvotah. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je namreč v začetku septembra vsem pridelovalcem mleka poslala odločbe, s katerimi so jim bile dodeljene mlečne kvote. Dodeljene so bile na osnovi kvotnega leta 2003/2004, ko je bilo skupno oddanega 503 milijonov kilogramov mleka - nacionalna kvota za oddajo pa znaša 467 milijonov kilogramov. Zaradi tega je dodeljena kvota na nacionalni ravni in pri posameznem rejcu zmanjšana za 9,9 odstotka, je pojasnil vodja sektorja za živinorejo pri KGZS Anton Darovic.
To zmanjšanje je po besedah Darovica veliko, zato v zbornici od kmetijskega ministrstva zahtevajo, da za razliko med količino oddanega mleka in dodeljeno kvoto za oddajo dodeli proizvajalcem kvoto za neposredno oddajo. Tako bi bila mlečna premija in dodatno plačilo izplačana na dejanske količine oddanega mleka. Kvota za neposredno prodajo mleka, ki za Slovenijo znaša 93,4 milijona kilogramov, v kvotnem letu 2003/2004 namreč ni bila presežena. Pokritje razlike med oddanim mlekom in dodeljeno kvoto za oddajo v mlekarno iz kvote za neposredno prodajo pa v zbornici zahtevajo tudi za dodelitev kvot za kvotno leto 2004/2005. Na osnovi slednjega bodo nato dodeljene prave kvote, na osnovi katerih bo uvedena dejanska omejitev proizvodnje mleka.
Vodja sektorja za kmetijsko svetovanje pri KGZS Branko Ravnik pa je dejal, da pri zadnjih razpisih enotnega programskega dokumenta, pri katerih je bila vpeljana vrsta novosti, prihaja do več pomanjkljivosti. Tako je omenil preobsežnost vsebine nekaterih ukrepov, premajhno sodelovanje in usklajevanje s strokovnjaki za posamezna področja, zaradi česar prihaja do številnih pomanjkljivosti in nedorečenosti v razpisih, nedorečenost potrebne dokumentacije k oddani vlogi, prezahteven poslovni načrt, preveč subjektiven ocenjevalni list in prekratek razpisni rok.
