'Malo delo bo dodatna ovira za mlade diplomante'

Pod okriljem Urada RS za mladino je bila izvedena raziskava Mladina 2010, s katero so želeli ugotoviti, kakšen je položaj mladih v Sloveniji. V raziskavi so bili zajeti mladi med 15. in 29. letom starosti, izpostavljena pa so bila področja, kot so demografske spremembe, izobraževanje in usposabljanje, ustvarjalnost, kultura, prosti čas, zaposlovanje, zdravje, socialna vključenost, bivanjske in stanovanjske razmere idr.

Na podlagi analize podatkov so raziskovalci prišli do zaključka, da število mladih zelo hitro upada. Število starejših prebivalcev se bo po predvidevanjih do leta 2050 skoraj potrojilo. Z vidika dolgoročne stabilnosti in razvoja slovenske družbe to pomeni, da bo pomen polne družbene vključenosti in aktivacije potencialov vsakega mladega posameznika večji, kot je bil kadar koli prej.

V zadnjih letih je prišlo tudi do premika vrednot, in sicer se je zvišal individualizem in pomen tekmovalnosti. Mladi Slovenci se tudi dobro zavedajo osebne odgovornosti za svoje "izbirne biografije" in se temu ustrezno prilagajajo. Kljub temu trendi kažejo zanimive posebnosti Slovenije, med katerimi je mnogo takih, ki niso posebej naklonjene prehajanju mladih v svet dela, samostojnega življenja in ustvarjanja lastne družine.

Čeprav upada število mladih, narašča število tistih, ki so vključeni v izobraževalni sistem. Leta 2008 je bil delež študentov pri nas najvišji v okviru članic Evropske unije (EU). Naraščanje števila študentov pa sovpada z upadanjem deleža BDP, namenjenega terciarnemu izobraževanju. Na tej osnovi se poraja dvom o kakovosti tega izobraževanja. Mladi se v izobraževalnem sistemu počutijo dobro, tako kot se počutijo dobro tudi v družinah.

Po deležu začasno zaposlenih mladih je Slovenija na prvem mestu v EU, čeprav se je število precej zmanjšalo od leta 2000. Posebej problematično je povečanje brezposelnih diplomantov.

Položaj mladih je torej kombinacija družinskih podpor, dolge vključenosti v izobraževalni sistem in negotovih razmer na trgu dela. Zaradi tega se mladi zelo pozno odselijo od staršev. Ključni mejniki odraslosti, kot so samostojno gospodinjstvo, redna služba, lastna družina, se vse bolj oddaljujejo. Posledično se slabša tudi mnenje mladih o političnih elitah. V letu 2010 je bilo izrazito negativno, mladi pa se tudi bistveno manj zanimajo za politiko.

Ne glede na vse pa se pesimizem med mladimi ni bistveno povečal. Še vedno pozitivno gledajo na svojo prihodnost in prihodnost naše družbe. Povečal se je le občutek nelagodja v zvezi s pomanjkanjem denarja, stanovanjsko problematiko in zaposlitvijo.

Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič je zaradi takih rezultatov zaskrbljen. Izsledki bodo v pomoč pri pripravi nacionalnega programa za mladino, a treba je premisliti o zakonu o malem delu, je še poudaril.

Direktor urada za mladino Peter Debeljak sicer ugotavlja, da so mladi kompetentni in prilagodljivi. Zaradi očitnega oddaljevanja mejnikov odraslosti pa so potrebni "zelo resni rezi" in spremembe določenih sektorskih politik, še meni direktor urada.

Posledica takih okoliščin je študentsko delo in malo delo bo tudi mlade diplomante spravilo na raven študentov, so prepričani na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS). Redna zaposlitev bo še bolj oddaljena, saj bo malo delo za delodajalce bolj ugodno. Na ŠOS še menijo, da je pred mladimi preveč ovir, da bi se lahko normalno odselili od staršev, kar povzroča njihovo apatijo in brezciljnost.