Ob dnevu mladih: od 'hotela mama' se poslovimo šele pri 28 letih, štiri leta kasneje kot Nemci in Francozi

Mladi pozno od doma in najraje kar v tujino

Med perečimi vprašanji pri mladih v Sloveniji so še vedno vstop mladih na trg dela ter iskanje trajnejše namestitve. Po podatkih statističnega urada so se v letu 2015 mladi v Sloveniji iz skupnega gospodinjstva s starši odselili povprečno pri starosti 28,2 leta. V petletnem obdobju se je ta starost znižala, in sicer je v letu 2010 znašala 29,5 leta, a glede na povprečje EU še vedno ostaja visoka. Mladi v celotni EU so se namreč odselili iz skupnega gospodinjstva s starši povprečno pri 26,1 leta. Najhitreje se iz skupnega gospodinjstva odselijo mladi na Švedskem, in sicer pri 19,7 leta, sledijo Danci z 21,1 leta in na Finci z 21,9 leta.

Zelo pozno do stabilne oblike zaposlitve

K poznemu slovesu od mamine kuhinje vsekakor pripomore finančna nestabilnost. Kot pravijo zbrane statistike, je stopnja delovne aktivnosti mladih v Sloveniji nižja kot pred petimi leti in je nižja od povprečja v celotni EU. V 2016 je bilo v Sloveniji med mladimi 45,3 odstotka delovno aktivnih, v EU pa 48,3 odstotka. V primerjavi z 2011 je bil delež nižji za 2,5 odstotne točke.

Vlada prisega, da so mladi ena od prednostnih nalog

Vlada sicer ob današnjem dnevu sporoča, da mlade uvršča med svoje prednostne naloge za leto 2017. Kot prioritetna je opredelila področja: zaposlovanje mladih, spodbujanje podjetnosti in podjetništva, spodbujanje inovativnosti in kreativnosti med mladimi in dostopnost stanovanj za mlade.

Dodajajo, da so ob sprejemanju proračuna za prihodnji dve leti potrdili povečanje sredstev za znanost, s katerimi želijo poskrbeti za dvig ustreznih znanj za zaposlovanje, dostojnih delovnih mest in podjetništva. Vlada je sredstva za znanost v letu 2015 primerjalno povečala za 5,6 odstotka, v letu 2018 pa bo temu področju namenila še dodatnih 18 do 20 milijonov evrov sredstev, so navedli in dodali, da je po oceni premiera znanost gonilo razvoja in daje največ izzivov, elana in kreativnosti mladim.

"Ker se zavedamo, da se naložbe v mlade obrestujejo v sedanjosti in pozitivno vplivajo na prihodnost, so ti naša stalna prioriteta. Vsaka investicija v mlade je investicija v družbo znanja in napredka," je ob tem izpostavil predsednik vlade Miro Cerar.

Mladi: Vlada nas ne jemlje dovolj resno

Predsednik Mladinskega sveta Slovenije (MSS) Tin Kampl je ob sobotnim dnevom mladih razočarano spomnil na majski posvet vlade na temo mladih, kjer je bil med drugim sprejet sklep, da bo vlada v 14 dneh pripravila akcijski načrt na predloge mladinskih organizacij, a se to do danes še ni zgodilo.

To po njegovih besedah jasno kaže na neresnost vlade oz. politike do mladih. Vse prevečkrat ima Kampl občutek, da jih vlada odpravi z lepimi besedami, ko pričakujejo ukrepe, pa na te pozabi. Ob tem je spomnil, da se mladi želijo vključiti tudi v odločevalske procese, denimo v tridelni ekonomsko-socialni svet in državni svet, a so jim odgovorili, da zanje v teh organih ni prostora in da se morajo vključevati na druge načine.

Zato je MSS začel kampanjo Partycipiraj, s katero bodo mlade spodbujali, da se aktivirajo tako športno kot tudi družbeno. Kampl je na današnji novinarski konferenci poudaril, da želijo s kampanjo mlade premakniti iz njihove cone udobja ter jim predstaviti različne oblike udejstvovanja. Poudaril je, "da je dovolj teka za vozom in drobtinic oblastnikov. Čas je, da se mladi zganemo in prevzamemo vajeti voza v svoje roke".

Kampanja bo potekala na lokalnem in nacionalnem nivoju v okviru različnih dejavnosti. Mlade bodo k aktivnemu življenju spodbujali preko terenskih dejavnosti ter na družbenih omrežjih.

Kampl je ob tej priložnosti pozval tudi predstavnike oblasti, da uvedejo spremembe, ki bi pripomogle k večji aktivnosti mladih na različnih področjih.

Kampanji opozarjanja na aktivno družbeno participacijo mladih pa se pridružujejo v Zavodu Nefiks, kjer sporočajo, da si bo zavod "še naprej prizadeval za iskanje rešitev na področju mladih in njihovo priznavanje kot enakopravnih soustvarjalcev za boljšo prihodnost vseh ljudi, tako na nacionalni kot tudi globalni ravni".

Sindikat Mladi plus: Ne pustite se ogoljufati!

V Sindikatu Mladi plus opozarjajo na njihovo kampanjo Stop kršitvam - za dostojno delo!, ki so jo zaradi spornih zaposlitvenih oglasov začeli v letu 2016. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, se tudi s pomočjo njihove akcije mladi zdaj bolje zavedajo svojih pravic na trgu dela, prav tako pa so jih sami začeli obveščati o spornih oglasih za delo in o tem, kaj se jim dnevno dogaja v praksi oziroma na trgu dela.

Od začetka akcije so od Inšpektorata RS za delo prejeli enajst obvestil o tem, da so odprli preiskavo na podlagi njihovih prijav, pri čemer so jih z inšpektorata obvestili tudi, da imajo pri prijavi spornih oglasov za delo pogosto zvezane roke. Glede na trenutno zakonodajo imajo namreč inšpektorji in inšpektorice pristojnost preiskave in preverjanja obstoja elementov delovnega razmerja zgolj v primeru, ko nekdo določeno delo že opravlja in ne na podlagi oglasa, ki ga določen delodajalec nekje objavi.

Skladno s težavami pri zaposlovanju imajo mladi v Sloveniji tudi hude težave z iskanjem trajnejše nastanitve, pravijo v Kulturno izobraževalnem društvu PiNA. Kot so zapisali, stanovanjska problematika izrazito pesti mlade, ki se želijo osamosvojiti, še posebno v obalnih občinah.

Evropska poslanka Romana Tomc: Potrebujemo korenite spremembe, mladi nam odhajajo v tujino

Evropska poslanka Romana Tomc je izpostavila odhajanje mladih v tujino, ker menijo, da v Sloveniji nimajo prihodnosti. Ocenila je, da v Sloveniji na tem področju potrebujemo korenite spremembe. Mladi "potrebujejo državo, kjer bodo čutili, da je prihodnost v njihovih rokah in da lahko v to prihodnost gledajo z optimizmom," je prepričana Tomčeva.

Če jim ne bodo ne drugi, si bodo mladi pomagali sami: V Evropsko solidarnostno enoto vključenih na tisoče mladih, v teku na stotine projektov

Praznovanju mednarodnega dneva mladih, 12. avgusta, se pridružuje tudi Evropska komisija. Kot so zapisali, komisija podpira mlade v Evropi in po svetu s številnimi programi in ukrepi. Ob tem omenjajo Evropsko solidarnostno enoto, ki na primer ponuja mladim med 18. in 30. letom priložnost, da se vključijo v številne solidarnostne dejavnosti po EU. Od njene ustanovitve decembra lani se je v enoto prijavilo več kot 34.000 mladih, na stotine pa jih je že začelo projekte.

Spomnili so tudi na program Erasmus, katerega 30-obletnico praznujemo letos. Trenutni program Erasmus+ in njegovi predhodni programi so po njihovih navedbah do zdaj omogočili devetim milijonom ljudi v Evropi študij, usposabljanje, prostovoljno delo ali pridobivanje poklicnih izkušenj na tujem. Mladi pa so tudi v ospredju razvojne politike EU.