"Počivamo doma po 24-urnih dežurstvih, ki so potrebna, da našim državljanom zagotavljamo nujno zdravstveno oskrbo, kadar koli jo potrebujejo. Prebiramo novice zadnjih dni ter se ne moremo načuditi medijskim objavam in javnim izjavam. Naše zdravniške plače so 'problematične', 'rušijo javni sistem', ker se 'neprestano povečujejo', medtem ko 'plače ostalih ostajajo nespremenjene'," so v javnem pismu uvodoma zapisali Mladi zdravniki.
Po njihovih besedah so primerjave zdravniških plač iz obdobja uradno razglašene epidemije, ki je vsem zaposlenim v javnem sektorju doprinesla začasni 65-odstotni dodatek, manipulativne. "Naj ponovimo dejstva glede naših plač: osnovna plača zdravnika specialista za redno delo po 11 do 14 letih izobraževanja in izpopolnjevanja znaša 1.572,49 evra. Osnovna plača zdravnika specialista, ki opravlja delo v posebnih pogojih dela (PPD) najvišje, prve stopnje, pa znaša 1.881,80 evra neto, to je 10,81 evra na uro neto. In to naj bi bila plača, ki 'ruši javni sistem'," se čudijo.
Sistem plač v javnem sektorju je bil sprejet v letu 2008 in zajema okvirno 170.000 zaposlenih. Sprememb plač v tem sistemu ni bilo skoraj 10 let, poudarjajo Mladi zdravniki. "Leta 2017 smo zdravniki in zobozdravniki pod vodstvom sindikata Fides kot prvi dosegli t. i. popravek plač. A moramo v isti sapi dodati, da se osnovni plači zdravnika specializanta in zdravnika specialista nista spremenili. Šlo je namreč za poenotenje izhodišč za vse specializante in specialiste, ne glede na trajanje specializacije. Od leta 2017 imajo vsi specializanti osnovni, 38. plačni razred, kar znaša 1.230,08 evra neto oz. 7,06 evra na uro neto," so pojasnili. Enaka korekcija je bila narejena tudi za specialiste, kjer so odpravili nesorazmerja glede na čas trajanja specializacije.
Tako od leta 2017 vsi mladi specialisti začnejo v 45. plačnem razredu, kar, kot omenjeno, znaša 1572,49 evra neto na mesec. "Obe delovni mesti sta že bili opredeljeni v osnovnem zakonu o sistemu plač v javnem sektorju leta 2008 in se nista spremenili. V isti spremembi je Ministrstvo za zdravje opredelilo dve novi specializantski delovni mesti, saj so prepoznali, da specializanti med izpopolnjevanjem pridobivajo znanja, postajajo vse bolj strokovno samostojni in prevzemajo več odgovornosti," so zapisali Mladi zdravniki. Po njihovih besedah torej ni šlo za splošni dvig plač, temveč za karierno napredovanje in zasedbo novega delovnega mesta, ki je vezano na vsebinski, strokovni napredek specializanta in čas trajanja njegovega izobraževanja.
Po enakem vzorcu je bilo ustvarjeno novo specialistično delovno mesto – delovno mesto višjega zdravnika specialista, in sicer po zgledu primerljivih sistemov v Avstriji, Nemčiji in Veliki Britaniji. Omenjeno delovno mesto ima tako časovno kot vsebinsko opredelitev, ki jo mora zdravnik specialist doseči, da lahko delovno mesto zasede. "Neuresničena zaveza vlade iz stavkovnega sporazuma iz leta 2017 je ostala opredelitev starejšega zdravnika specialista," so ob tem spomnili v organizaciji.
Da je po letu 2017 v več etapah prišlo do dvigov plač posameznim skupinam zaposlenih v javnem sektorju, a so bili zdravniki in zobozdravniki izvzeti iz vsake izmed teh etap, izpostavljajo. "Celo pri zadnji spremembi novembra 2021, ki je zajela 35.000 zaposlenih na področju zdravstva in socialnega varstva," so spomnili in dodali, da so se plače omenjenih takrat dvignile za 4 do 24 odstotkov. "Najvišje spremembe so bile pri vodstvenih funkcijah in, zasluženo, na delovnih mestih v intenzivnih negah, porodnih blokih in operacijskih dvoranah," so povedali.
V zadnjih mesecih smo v medijih večkrat zasledili, da je zdravnikov v Sloveniji premalo, so nadalje zapisali Mladi zdravniki. "Glede na podatke Svetovne banke bi potrebovali še vsaj tisoč dodatnih zdravnikov, da bi dosegli povprečje Evropske unije. Osnovne plače zdravnikov v Sloveniji so, če upoštevamo razmerja glede na BDP, okvirno za 25 do 30 odstotkov nižje kot v Nemčiji ali v Veliki Britaniji, kjer imajo dobro urejene zdravstvene sisteme," so poudarili.
Razmerje osnovne plače zdravnikov proti povprečni plači v Sloveniji se vsakoletno znižuje, še izpostavljajo. "Medtem ko je bilo razmerje leta 2000 2,8 : 1, se je v letu 2021 znižalo na 1,4 : 1. Delamo vedno več, zaslužimo relativno vedno manj," so prepričani. Po njihovih besedah pa je splošna zahteva zdravnikov v Sloveniji izstop zdravnikov iz enotnega plačnega sistema, trenutni predlog sporazuma s sindikatom Fides pa je predlog vlade in ne predlog zdravnikov. "Gre za korekcijo nesorazmerij in neuresničenih stavkovnih zahtev, zapisanih v sporazumu iz leta 2017. Predlog je nujna in minimalna korekcija, ki bo umirila jezo in razočaranje med zdravništvom, ki pa do danes še vedno ni realizirana in parafirana," so zapisali.
"Komentarji, da zdravništvo vodi razkroj javnega zdravstvenega sistema, nas žalostijo. Ravno prenizke plače v javnem zdravstvu so, poleg neurejenih delovnih razmer, eden od glavnih razlogov, zakaj zdravniki bežijo iz javnega v privatno zdravstvo, v tujino ali celo v druge poklice," so še opozorili v organizaciji ter zaključili: "Želimo delati – v primernih pogojih in za plačilo, ki odraža našo vsakodnevno odgovornost."
KOMENTARJI (795)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.