'Tisti, ki sedaj odstavljajo ministrico, bodo končali na smetišču politične zgodovine'

Potem ko so mladi zdravniki ta teden v anonimnem odprtem pismu izrazili svoje nezadovoljstvo nad razmerami v zdravstvu, so danes predstavniki mlajše generacije zdravnikov na novinarski konferenci predstavili vsebino še enega odprtega pisma o aktualnem dogajanju v zdravstvu. Pravijo, da to pismo ni anonimno in da za njim stojijo mladi zdravniki iz vse Slovenije, ki so se aktivno vključili v stavkovne aktivnosti.

V pismu so zapisali, da mladi, ki so sedanjost in prihodnost zdravstva v Sloveniji, s trenutnimi razmerami niso zadovoljni ter da delijo isto usodo z zdravniki, ki so svojo stisko objavili v anonimnem pismu. "Delamo pod enakimi pogoji in vemo, da je tudi v medicini, ki je organizirana hierarhično, velik del bremena preložen na mlad kader." So pa mnenja, da anonimna pisma niso ustrezno orodje za razreševanje težav. 

Prepričani so, da je bil najpomembnejši cilj stavke dosežen, in sicer, da so opozorili javnost in odgovorne, da "trenutni zdravstveni sistem v Sloveniji ni dobro urejen, je preživet in ne sledi več zahtevam sodobne medicine". Pomembno se jim zdi, da so bili s parafiranim sporazumom končno priznani strokovni normativi za njihovo delo.

Za svoj čas, trud in znanje želijo biti ustrezno nagrajeni

"Želimo podobno razmerje naših osnovnih plač v primerjavi s povprečno plačo, kot ga dosegajo kolegi zdravniki v drugih državah, po katerih se tako radi zgledujemo. In kamor vse več mladih kolegov tudi odhaja."

V pismu so se obregnili tudi ob poročanje medijev. "Razen redkih izjem so bili prispevki, tudi v vodilnih in državnih medijih, pristranski, nanašalni in pogosto povsem neprofesionalni z manipulacijo izjav ter delno prikazanih dejstev." Politiki pa so po njihovem mnenju "populistično in demagoško kazali s prstom na zdravnike, ki platna in škarij za oblikovanje urejenega sistema pravzaprav ne držimo v rokah".

Poudarjajo, da je bila temeljna zahteva vseh zdravnikov in zobozdravnikov ureditev razmer na tak način, da bi imel "vsak zdravstveni delavec imel toliko časa za obravnavo bolnika, da bi lahko strokovno opravil temeljit pogovor in pregled ter obenem ohranil dostojanstvo ljudi. Takšen način dela dokazano rešuje življenja in znižuje celokupne stroške zdravljenja".

Korupcija, napake in previsoke plače ...

Kritično opozarjajo, da se je medijska zgodba o pogajanjih med zdravniki in vlado vrtela zgolj okrog korupcije v zdravstvu, zdravniških napak in previsokih zdravniških plačah, ki so vedno temeljile na izplačilih 50 najbolje plačanih zdravnikov v Sloveniji.

Po besedah Igorja Muževiča korupcijo v zdravstvu omogoča neprimerna zakonodaja, politično nastavljanje vodstvenih kadrov in odsotnost sodnega pregona kršiteljev. "Vsak poskus zdravnikov, ki opozorijo na nepravilnosti se konča s hudo osebno diskreditacijo s strani politično nastavljenih kadrov. Erik Brecelj je imel veliko srečo, da ga je pravočasno zaščitila javnost."

Zapisali so tudi, da napake v zdravstvu poznajo po vsem svetu. "V daleč najbolj razvitih državah na svetu, kjer napak ne pometajo pod preprogo, vsak dvajseti bolnik utrpi škodo zaradi zdravstvene napake, vsak tisoči bolnik na bolnišničnem zdravljenju pa zaradi napake celo umre. Preneseno v Slovenijo bi to predstavljalo 360 smrti. Dovolj za en odmeven članek za vsak dan v letu."

Utrujen zdravnik dela več napak

Priznavajo, da nekateri zdravniki prejemajo zelo visoke plače, a opozarjajo, da je v Sloveniji zaposlenih skoraj 6000 zdravnikov in zobozdravnikov in več kot 95 odstotkov zdravnikov ne zmore in ne želi delati po cele dneve in noči v bolnišnici, saj utrujen zdravnik dokazano dela več napak. Povprečna plača zdravnikov in zobozdravnikov v Sloveniji z vsemi dodatki in dežurstvi vred je 1900 evrov neto.

Kot pišejo, pa je približno polovica vseh zdravnikov in zobozdravnikov mlajših od 40 let in zaradi kriznih ukrepov je njihovo napredovanje bilo povsem zamrznjeno, tako da lahko zdravnik specialist po 10. letih delovne dobe pričakuje 1400 do 1600 neto plače, opozarjajo. "Za ta denar recimo zdravnik družinske medicine povprečno pregleda skoraj 1000 bolnikov na mesec oziroma približno 1,5 evra na posamezno obravnavo bolnika."

Dogovor pozdravljajo

Poudarjajo, da je potrebno spremeniti plačno politiko, če želimo privabiti zdravnike in jih obdržati v Sloveniji. Zato pozdravljajo dogovor, ki ga je skelenila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Dogovor pomeni, da bi zdravnike nagradili v primeru, da bi dokazali, da delajo več in bolje za bolnike.

"Stimulacija je zamišljena tako, da bi nagrajevanje za prekomerne obremenitve z novimi zaposlitvami nujno potrebnih zdravnikov postopoma prešlo v nagrajevanje kakovosti. Prednostno bi se reševalo nagrajevanje mladih zdravnikov. Vse z namenom, da se slovensko zdravstvo kadrovsko zapolni, in da bodo bolniki končno obravnavani tako kot si zaslužijo. In takšna obravnava prinaša več zdravja, manj zapletov, manj bolniških odsotnosti ni več prihrankov."

Kuštrin: Erjavec manipulira z neresnicami

Predsednik DeSUS Karl Erjavec manipulira z neresnicami, saj ni nobenih prilog sporazuma med zdravniškim sindikatom Fides in ministrico za zdravje, se je danes na petkovo izjavo Erjavca odzval predsednik Fidesa Konrad Kuštrin. Kuštrin je izrazil upanje, da bo Erjavec "odgovarjal za take izjave".

"Zdravniki ne pristanemo na to, da koalicijski DeSUS in SD bijeta svoj medsebojni boj za politični prestiž na račun zdravnikov in bolnikov," je po današnji novinarski konferenci mladih zdravnikov, ki so predstavili svoj vidik stanja v zdravstvu, dejal Kuštrin. Od predsednika vlade Mira Cerarja pričakuje, da bo takšno ravnanje čim prej končal, da se bo lahko začelo delo pri uresničevanju sporazuma.

Zdravniška stavka je po njegovih besedah jasno pokazala, da je zdravstveni sistem šibak, trditve, da zdravniki delajo v izrednih razmerah, pa so se potrdile. Če bo sporazum padel, bo to za Fides pomenilo izredne razmere, je ponovil. O nadaljnjih korakih pa bo v tem primeru odločal glavni odbor ali izredna konferenca. Odgovorne v državi je pozval, da sporazum podpišejo.

Tudi vladna pogajalska skupina na ministrstvu za zdravje odločno demantira Erjavčeve navedbe, da sporazum o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti vsebuje "še eno prilogo". Njegova izjava dokazuje, da je komentiral materijo, ki je ne pozna, so se danes odzvali na ministrstvu za zdravje. Dezinformacije, ki se o stavkovnem sporazumu pojavljajo v javnosti, pa po njihovem kažejo na "veliko nepoznavanje vsebine sporazuma ali na namerno zavajanje javnosti z namenom rušenja doseženih dogovorov".

Delovno gradivo za uvedbo fleksibilnega nagrajevanja v okviru posebnega vladnega projekta skrajševanja čakalnih dob, večje kakovosti zdravstvene obravnave in omogočanja bolniku, da bi imel zdravnik več časa za njegovo obravnavo, se šele pripravlja in ni del sporazuma, so pri tem pojasnili na ministrstvu. Kot so dodali, pri pripravi tega delovnega gradiva za posebni vladni projekt sodelujejo strokovnjaki: zdravniki, direktorji bolnišnic in zdravstvenih domov, zdravniške zbornice, zdravstvene blagajne, ekonomisti, vladni uslužbenci.

Ob tem so ponovili, da ministrica za zdravje z vladno pogajalsko skupino ni presegla pooblastil, ki ji jih je dala vlada. Sporazum s Fidesom pa je v prvi vrsti naravnan v sistemsko urejanje neurejenega: v dobro bolnikov, za katere bi imel zdravnik več časa, v zaposlovanje mladih specialistov, v izboljšanje sodelovanja med družinskim zdravnikom in drugimi specialisti. "S sporazumom zdravnikom ne bi dvignili plač. Dogovorjeno je le, da bodo dodatno nagrajeni za dodatno delo, za skrajševanje čakalnih dob, kar je nenazadnje vladna prioriteta," so še zapisali v sporočilu.

'Če pa ta dokument ne bi obstajal, nam je lagala'

Na zatrjevanje ministrstva za zdravje in Fidesa, da k sporazumu o zamrznitvi stavke ni priloge, pa v DeSUS in SD vztrajajo, da je slednjo ministrica omenila na vrhu koalicije. Ta izraz je uporabila ministrica sama, pravi poslanec DeSUS Tomaž Gantar. "Če pa ta dokument ne bi obstajal, nam je lagala," je dodal.

Da je ministrica za zdravje na koalicijskem srečanju partnerjem govorila o tej prilogi, pa je poleg Gantarja danes potrdil tudi predsednik SD Dejan Židan.

Gantar je poudaril, da si priloge niso izmislili partnerji, niti po samem izrazu, pač pa ministrica. "Na vprašanje, kako je lahko podpisala tako nedorečen sporazum, je odgovorila, da je temu, da se zadeve bolj doreče, namenjena priloga," je pojasnil podpredsednik DeSUS. A jim je ministrica, kot je dodal, ni želela dati.

Po Gantarjevih besedah je v dokumentu, s katerim sicer zdaj v koaliciji razpolagajo, navedeno ravno to, kar manjka v sporazumu in je prav zato tudi nejasen oz. ga je moč različno interpretirati.

Dokument, ki je sicer nedorečen in nepodpisan, govori o samem izvrševanju parafiranega sporazuma, torej tudi o načinu izplačevanja variabilnega dela plač zdravnikov, je povedal Gantar.