Mladi zaradi visokih cen nepremičnin in prekarizacije vse težje do stanovanja. So rešitev zadruge?

Po oceni stanovanjskih skladov v Sloveniji primanjkuje 9000 neprofitnih stanovanjskih enot. Največ v Ljubljani, kjer je na razpisih za neprofitna stanovanja uspešnih zgolj 10 odstotkov upravičencev. "Ob trenutni dinamiki financiranja in gradnje, kjer se v prestolnici zagotovi manj kot sto stanovanjskih enot na leto, tega primanjkljaja ne bomo odpravili, zaradi prekarizacije in oteženega dostopa mladih do stanovanj se bo ta primanjkljaj kvečjemu poglabljal," menijo na zavodu Zadrugator, čigar člani so se povezali z namenom, da zgradijo "alternativno obliko bivanja onkraj pasti lastništva in profitnega najema".

Mladi v Sloveniji nimajo zagotovljene bivanjske varnosti, opozarjajo na Zadrugatorju. "Večina najemniških pogodb je sklenjenih za 11 mesecev, večina najema se dogaja na črnem trgu in zaradi tega so pogoji bivanja za mlade, ki so podvrženi tudi revnim lastnikom, ti, denimo, ne morejo zagotoviti ogrevanja ali primerno vzdrževati svojih enot, zelo nestabilni in prekarni. Stanovanjska zadruga ponuja bolj varne in stabilne oblike bivanja."

Vsi člani zadruge so enako pomembni, udeležba na hišnih sestankih je obvezna

Zadruga v osnovi pomeni zgolj skupino ljudi, ki je formalno združena zavoljo lažjega doseganja skupnih ciljev. Zato znotraj zadružništva obstaja ogromno različnih oblik bivanja, ki pa so vedno plod skupne odločitve stanovalcev. "Bivanje v zadrugi je tako lahko čisto običajna oblika bivanja, kjer ima vsako gospodinjsko svojo stanovanjsko enoto in se z ostalimi člani zadruge srečuje le na hodnikih in ob obveznih letnih sestankih glede vzdrževanja stavbe. Lahko pa gre za bivanje, kjer je veliko prostorov skupnostnih, kjer se dosti stvari deli, kjer se spodbujajo sodelovanje in medsebojna pomoč, kjer se organizira program tako za zadružno skupnost, kot tudi za širšo okolico," pojasnjuje Rok Ramšak iz zavoda Zadrugator. 

V obliki zadruge, kjer imajo več pravil in organiziranih več dejavnosti, se pričakuje tudi večji osebni angažma. "A prav s tem dosežemo višjo kakovost bivanja. Zadruga v vsakem primeru predpostavlja vsaj minimalno sodelovanje (udeležba na sestankih), saj so vsi člani enako pomembni pri sprejemanju odločitev. Kar pomeni, da je temelj vsake zadruge izobraževanje svojih članov in njihova pripravljenost na delo v skupini, konstruktivno debatiranje in soodločanje." 

Mladi vse bolj odprti za alternativne oblike bivanja

Za Slovence pregovorno velja, da s sosedi nimamo najboljših odnosov, da zelo cenimo svoj mir, okrog hiš pa si radi zgradimo več metrov visoko ograjo. Je ta miselnost problematična? "Mislim, da je to predvsem stereotip. Res je, da gledano v preteklost nimamo dosti izkušenj z raznimi bolj skupnostnimi oblikami bivanja, vendar se to v zadnjih desetletjih odločno spreminja. Navsezadnje ima takšno ali drugačno izkušnjo skoraj vsak, ki je študiral, pa naj bo to v študentskem domu ali zasebnem stanovanju, vedno več ljudi pa te prakse obdrži tudi po študiju, saj prinaša dosti prednosti, predvsem finančnih," je prepričan sogovornik.

Obenem smo priča spremembam v strukturi gospodinjstev, porastu nestalnih oblik zaposlitev s fleksibilnim časom in prostorom, poznemu odhajanju mladih od doma, staranju prebivalstva in novih oblik družin, kar močno vpliva na spreminjanje stanovanjskih potreb, še dodaja Ramšak.

Zgledujejo se po švicarskem modelu zadruge

Medtem ko je zadružništvo v Sloveniji še v povojih, v Švici, denimo, kar 30 odstotkov prebivalstva živi v zadružnih stanovanjih. "Po modelu v Švici se zgledujemo, ker imajo izjemno dobro razvito stanovanjsko zadružništvo. Država ga z raznimi ukrepi spodbuja z minimalno obremenitvijo javnih sredstev. Tamkajšnje upravne enote zagotavljajo ugodna zemljišča, ki jih posebej rezervirajo za zadruge, ter nudijo poroštvo pri bančnih kreditih," pojasnjuje Ramšak.

A primerjava z več kot stoletno tradicijo zadružništva v Švici se zdi skoraj utopična. "Hiter razvoj pa ni nemogoč, če do tega odločno pristopimo," so odločni v Zadrugatorju. "Naš cilj ni le izvedba pilotnega projekta, s katerim bi lahko zagotovili do 40 stanovanj, temveč skozi pilotni projekt tudi pomagati ustvariti za vzpostavitev zadruge spodbudno okolje. Bo pa vsaj na začetku morala država vlagati nekoliko več," pove sogovornik.

Dobra novica je, da se zadeve počasi le premikajo. Septembra lani je bila v okviru Ministrstva za okolje in prostor ustanovljena posebna delovna skupina za stanovanjske zadruge, vlada pa je na majskem delovnem posvetu obljubila, da bo podprla pilotni projekt ter začela z vzpostavitvijo sistemske podpore in zagotavljanjem povratnih sredstev za izgradnjo najemniških stanovanj v okviru stanovanjskih zadrug.

Prva zadruga na Rakovi jelši?

Da so prvi koraki torej narejeni, so nam potrdili na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP). "Projekt  je razdeljen v dve fazi, in sicer pripravljalno in izvedbeno fazo. Trenutno smo zaključili s pripravljalno fazo, zdaj nas čaka izvedba," so povedali na MOP.

Delovna skupina je v pripravljalni fazi preučila problematiko stanovanjskega zadružništva doma in na tujem ter pripravila predlog izhodišč za izvedbo pilotnega projekta ter zakonske ureditve stanovanjskega zadružništva. Predvidoma bodo izvedbo pilota v kratkem prevzeli glavni akterji – poleg izbrane stanovanjske zadruge sta to še Stanovanjski sklad RS (SSRS) in Mestna občina Ljubljana (MOL). "SSRS in MOL trenutno proučujeta možnost izgradnje zadruge, in sicer na lokaciji Rakova jelša," so nam povedali na ministrstvu.

Študentje arhitekture že predstavili zasnove za prvo zadrugo

MOL podpira zagon stanovanjskih zadrug, saj je, kot pravijo, ta alternativna oblika zagotavljanja stanovanjske preskrbe praktično edina, ki lahko na srednji rok pripelje do hitrejšega povečevanja cenovno dostopnih najemnih stanovanj v državi. Obenem dodajajo: "A trenutna zakonodaja na področju stanovanjskih zadrug je premalo razdelana oziroma preohlapna. Največji pomislek vidimo predvsem v zagotavljanju finančnih sredstev in zemljišč za zadruge. Lokalne skupnosti bodo same le stežka zmogle dodatno breme, ki izhaja iz tega."

Potrdili so, da bodo aktivno sodelovali v razvoju stanovanjskega zadružništva. "V okviru svojih zmožnosti bomo zadružnikom poskušali zagotavljati predvsem cenejši najem in podelitev stavbne pravice na zemljiščih, primernih za gradnjo zadrug." MOL je v okviru projekta modela zadružne gradnje ponudil parcelo v Zalogu, ki pa glede na videnje zavoda Zadrugator ni bila primerna za takšno gradnjo. "Tako trenutno vidimo možnost za zagon prve stanovanje zadruge na lokaciji Rakova jelša, kjer so študentje Fakultete za arhitekturo v sodelovanju z Zadrugatorjem pred kratkim že predstavili arhitekturne zasnove zadruge," so še povedali na MOL.