'Žal se je brezposelnost mladih prav v Sloveniji lani najbolj povečala'

Predsednica vlade Alenka Bratušek verjame, da bo revnejša slovenska regija upravičena do sredstev iz evropskega sklada za boj proti brezposelnosti mladih, za katerega bo v evropskem proračunu za obdobje 2014–2020 na voljo šest milijard evrov. Računa lahko na okoli deset milijonov evrov, "kar ni veliko, seveda pa tudi ni malo", je pojasnila.

"Bila bi bolj vesela, da bi bilo drugače, ampak žal se je brezposelnost mladih prav v Sloveniji lani najbolj povečala. Tako da sem res vesela, da nam bo to uspelo," je še dejala predsednica vlade ob prihodu na dvodnevni vrh EU v Bruslju.

Šest milijard evrov iz evropskega sklada za boj proti brezposelnosti mladih bo sicer na voljo regijam, ki so v letu 2012 beležile več kot 25-odstotno brezposelnost mladih.

Revnejša slovenska regija, Vzhodna Slovenija, tega merila ne izpolnjuje, vendar slovenska stran vztraja, da bi do sredstev kljub temu morala biti upravičena, saj je Slovenija lani med vsemi članicami Unije beležila največjo rast brezposelnosti.

Bratuškova je danes v Bruslju tudi spomnila, da Slovenija sama pripravlja še kar nekaj ukrepov za zaposlovanje mladih in da je vlada že sprejela zakon, s katerim bodo delodajalci oproščeni plačevanja socialnih prispevkov. "To naj bi jih razbremenilo za približno 16 odstotkov, kar ni malo," je dejala.

Gre za uvedbo splošne olajšave za zaposlovanje mladih, ki predvideva, da delodajalcu, če bo zaposlil brezposelno mlado osebo, ki je vsaj en mesec registrirana na zavodu, za nedoločen čas, ne bo treba plačati socialnih prispevkov za obdobje dveh let.

Ta ukrep naj bi prinesel službo okoli 5000 mladim, je pojasnila premierka. Gospodarstveniki si tega ukrepa, ki bo res pospešil zaposlovanje mladih, želijo oziroma ga pričakujejo, je še poudarila ob prihodu na vrh, na katerem bo v ospredju problem rekordne brezposelnosti mladih.

Mladi delajo zastonj

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Sindikat Mladi Plus pa so ravno danes na skupni novinarski konferenci opozorili na problematiko volonterskih pripravništev. Izvršni sekretar ZSSS Goran Lukić meni, da bi morala država tudi sama poskrbeti za mlade in čim prej implementirati Nacionalno shemo plačanih pripravništev. Pri tem pa poziva, da se pripravništva uredijo medresorsko, pri pripravi pa naj sodelujejo vsa ministrstva.

Sekretarka Sindikata Mladi plus Dalia Cerovšek je predstavila podatke o mladih brezposelnih, ki predstavljajo 23,3 odstotka vseh brezposelnih v Sloveniji. To pomeni, da je bilo maja letos 27.628 mladih brezposelnih. Mladi se na zavod za zaposlovanje večinoma prijavljajo iz dveh razlogov, pojasnjuje Cerovškova. Ali vstopajo na trg dela kot iskalci prve zaposlitve ali pa se jim je iztekla pogodba o zaposlitvi za določen čas. Na zaposlitev nato čakajo od 7 do 10 mesecev, starejši od 30 let tudi več kot dve leti.

Cerovškova še opozarja, da mladi večinoma sprejemajo dela, ki se smatrajo za prekerna, zaposlitve, ki se jim ponujajo, pa so večinoma kratkotrajne ali pa gre za honorarno delo. V želji, da bi pridobili delovne izkušnje in da bi lahko delali v svoji stroki, opravljajo volonterska pripravništva, kar pomeni, da delajo zastonj.

'Takšno delo vsekakor ni dostojno'

Mladi volonterji do uveljavitve novega Zakona o delovnih razmerjih niso bili upravičeni niti do povračila stroškov prevoza na delo in malice, zdaj prejemajo vsaj to, medtem ko plačila za strokovno opravljeno delo ne dobijo, še pojasnjuje sekretarka Sindikata Mladi Plus. "Medtem ko smo na evropski ravni priča ureditvi pripravništev kot dobre priložnosti za mlade, kot dela, ki je dostojno plačano in ustrezno sistematizirano, pa je trend na področju pripravništev v Sloveniji na žalost povsem drugačen. Razpisanih mest za opravljanje pripravništev s sklenitvijo delovnega razmerja skoraj ni več, pripravniške sheme se krčijo, vse več razpisanih mest pa je volonterskih," je še poudarila.

Lukić pa ob tem še dodaja, da "takšno delo vsekakor ni dostojno."