Več kot 150 mladih slovenskih Korošcev, ki so se jim pridružili tudi nemško govoreči vrstniki, se je danes zbralo pred poslopjem deželne vlade v Celovcu, da bi na demonstraciji zahtevali uresničitev pravic slovenske manjšine iz 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP).
Mladi so zahtevali takojšno izpolnitev vseh določil 7. člena in pri tem posebej opozorili na razsodbo avstrijskega ustavnega sodišča o dvojezični topografiji, ki je bila razglašena prav danes pred štirimi leti, 13. decembra 2001.
Demonstracija, ki sta jo organizirala Koroška dijaška zveza (KDZ) in Mlada Enotna lista, se je začela pred poslopjem Slovenske gimnazije v Celovcu. Nato se je vila skozi mestno središče do poslopja Mohorjeve družbe, kjer se ji je pridružilo še precej novih demonstrantov.
Z vzklikanjem gesel "Koroška je dvojezična", "Člen 7 - naša pravica" in "Hočemo dvojezične table" so se demonstranti nato podali pred poslopje deželne vlade, kjer se je sicer začela okrogla miza o manjšinskih vprašanjih, na katero je vabil koroški deželni glavar Jörg Haider.
Predstavnikom iz desetih južnokoroških občin je Haider predložil nov predlog za dvojezične krajevne napise. Tako naj bi dvojezične krajevne oznake postavili v tistih občinah, ki imajo vsaj deset odstotkov slovenskega prebivalstva, in le v tistih krajih v teh občinah, ki imajo najmanj 15 odstotkov Slovencev. V celoti bi to pomenilo 123 krajev.
S tem bi bil obenem povezan sveženj ukrepov - med drugim slovenska društva ne bi smela prejemati višjih podpor kot nemška društva, Slovenija pa bi morala poskrbeti za nemško manjšino. Predlog naj bi predstavili v občinah, potem ko bi čez pol leta dosegli soglasje na občinski ravni, pa bi moral zvezni zakonodajalec sprejeti ustrezno uredbo, ki bi morala biti na ustavni ravni. Table pa bi postavili v roku petih let. Kot je dejal Haider po okrogli mizi, "bi tako dobili zagotovilo, da se nihče več ne more proti temu pritožiti".
Po Haiderjevih besedah so se predsedniki treh koroških vladnih strank, Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZOe), socialdemokratske stranke (SPOe) in ljudske stranke (OeVP) ter on sam in avstrijski kancler Wolfgang Schuessel za ta predlog dogovorili 10. oktobra letos po plebiscitnih slavjih. Po omenjeni formuli, da so krajevni napisi označeni dvojezično v občinah z desetimi odstotki in samo v tistih krajih, ki imajo vsaj 15 odstotkov slovenskega prebivalstva, bi iz uredbe iz leta 1977, ki je predvidela 91 krajev, morali črtati 26 krajev. Preostalim 65 krajem pa bi prišteli novih 58 krajev z dvojezičnimi krajevnimi tablami, tako da naj bi bilo v prihodnje na avstrijskem Koroškem dvojezično označenih 123 krajev.
To ureditev naj bi z dvotretjinsko večino v avstrijskem parlamentu povzdignili na ustavno raven. Avstrijsko ustavno sodišče je sicer ureditev v zakonu o narodnih skupnostih, ki je dvojezične krajevne napise predvidela samo v tistih občinah, ki imajo vsaj 25 odstotkov manjšinskega prebivalstva, razveljavilo zato, ker je nasprotovala določilom 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP). Ta je sicer kot mednarodna pogodba na ustavni ravni.
Novo ureditev glede dvojezičnih krajevnih napisov pa bi moral spremljati še sveženj ukrepov. Haider je pri tem omenil finančno strukturo za občine z dvojezično topografijo, enake finančne podpore tako za slovenska kakor tudi za nemška športna in kulturna društva ter ureditev v šolstvu, ki zgolj enojezičnega šolstva ne bi diskriminirala v primerjavi z manjšinskim šolstvom.
Okrogla miza s predstavniki iz desetih južnokoroških občin naj bi se ponovno sešla konec januarja prihodnjega leta, dotlej pa naj bi v občinah razpravljali o novem predlogu. Na novo okroglo mizo bi po Haiderjevih besedah lahko povabili tudi slovenske organizacije ter koroški Heimatdienst (KHD) in Zvezo brambovcev (KAB). Sicer pa je Haider menil, da za novo ureditev soglasje slovenskih organizacij ne bi bilo več nujno potrebno. Tokrat naj bi skušali doseči predvsem politično rešitev, šlo pa naj bi tudi za prizadevanja, "da dosežemo dogovor na široki demokratični bazi, ker bo s tem moralo živeti tudi prebivalstvo", je dejal koroški deželni glavar.
Vodja poslanskega kluba OeVP v koroškem deželnem zboru Raimund Grilc je po okrogli mizi povedal, da so pozicije bolj ali manj "zacementirane." Po njegovih zatrdilih naj bi krški škof Alois Schwartz jasno zatrdil, da vprašanje krajevnih napisov nima nobenega opravka s Cerkvijo. Sicer pa je Grilc tudi menil, da ni preveč optimističen in da je pri današnji okrogli mizi šlo najbrž tudi za to, da se odvrne pozornost od proračunskih razprav.
Predstavnik slovenske Enotne liste (EL) in mestni svetnik v Pliberku Jurij Mandl je potrdil, da so razpravljali o novem predlogu. Menil pa je, da okrogla miza ni prinesla nič novega. Predstavnikom EL, ki jih Haider sam ni povabil na današnjo okroglo mizo in so jih nato povabili šele župani posameznih občin sami, sprva sploh niso hoteli omogočiti dostopa do poslopja deželne vlade. Šele po intervenciji so lahko sodelovali na okrogli mizi.
