Evropska kmetijska politika se v krogu pogajanj glede predlagane reforme skupne kmetijske politike namreč sooča tudi z vprašanjem neugodne starostne strukture kmetov. Pri tem države kandidatke, med njimi tudi Slovenija, niso nobena izjema. Prav zato so predstavniki združenj mladih kmetov iz vse Evrope na dvodnevni evropski konferenci mladih kmetovalcev v Rimu, ki so se je udeležili tudi kmetijski ministri držav članic in kandidatk, predstavili t.i. Rimsko deklaracijo o prihodnosti mladih kmetovalcev. Evropski kmetijski komisar Franz Fischler je ob zaključku današnjega srečanja, na katerem so sodelovali tudi kmetijski minister Franc But in predstavniki Zveze slovenske podeželske mladine, pojasnil, da predlagana kmetijska reforma zagotavlja mladim kmetom oz. celotnemu kmetijstvu ustrezno podporo pri soočanju z novimi izzivi in potrebami potrošnikov.
But z italijanskim kolegom o ureditvi ribolova v Jadranskem morju
Minister But se je v Rimu sestal tudi z italijanskim kmetijskim ministrom Giovannijem Alemannom, s katerim sta spregovorila o ureditvi ribolova v Jadranskem morju, pri čemer je italijanski minister zagotovil, da Italija v nobenem primeru ne bo sklepala takšnih dogovorov le s Hrvaško, ampak bo v pogovore vključila tudi v Slovenijo. But je po srečanju z Alemannom pojasnil, da so od italijanske strani zahtevali točne informacije o tem, kaj se je Hrvaška v zvezi z ureditvijo ribolova v Jadranskem morju dogovarjala z Italijo.
Hrvaška je namreč nedavno prek svojega kmetijskega ministrstva ponudila italijanskemu kmetijskemu ministrstvu možnost rešitve tega vprašanja, ne da bi o tem obvestila tudi Slovenijo. Italijanska stran je danes potrdila, da so se o tem pogovarjali s Hrvaško, pri čemer pa ni prišlo do nobenega dogovora. Italijanski minister je obenem zagotovil, da bo v vsakršne morebitne dogovore o rešitvah vprašanja ureditve ribolova v Jadranskem morju vključena tudi Slovenija.
Slovenija po Butovih besedah kljub majhni ribiški floti vztraja pri statusu ribiške države, zato bo zahtevala svoboden ribolov v mednarodnih vodah. "Slovenija hoče biti v tem kontekstu enakopraven partner," je poudaril But in dodal, da bodo italijanskemu kmetijskemu in zunanjemu ministrstvu v prihodnjih dneh poslali pisno obrazložitev slovenskega stališča.
Po zagotovilih Fischlerja se vsakršni dogovori o tem vprašanju vodijo na ravni EU. Tako naj bi to vprašanje bilo obravnavano na srečanju ministrov sredozemskih držav, pristojnih za ribištvo - to naj bi po Butovih besedah potekalo konec letošnjega leta v Benetkah, kjer se bodo evropske države sicer dogovarjale o skupni ribiški politiki.
Evropska kmetijska politika se zaveda pomena mladih kmetovalcev
Neugodna starostna in izobrazbena struktura nosilcev kmetijskih gospodarstev sta po mnenju ministra Buta pomembna omejitvena dejavnika za hitrejše prestrukturiranje slovenskega kmetijstva. Kmetije namreč zaradi tega prepočasi spreminjajo obseg in usmeritev proizvodnje ter njeno intenzivnost in storilnost. Občutne spremembe se, tako menijo na kmetijskem ministrstvu, odvijajo le ob generacijskih spremembah, zato je pomoč mladim prevzemnikom kmetij eden najpomembnejših mehanizmov kmetijske strukturne politike.
Ministrstvo bo tako v podporo mladim kmetovalcem povečalo delež pomoči pri investicijah na kmetijah, katerih nosilci so mladi kmetovalci. Ta oblika pomoči se izvaja že od leta 1998, in sicer v kombinaciji z nepovratnimi sredstvi kmetijskega ministrstva in javnega sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja. V zadnjih petih letih je bilo v tem okviru podprtih približno 300 investicijskih projektov mladih gospodarjev v primarno kmetijsko pridelavo in v dopolnilno dejavnost na kmetijah. Skupna vrednost odobrenih sredstev za te projekte znaša 2,4 milijarde tolarjev.
Poleg tega ministrstvo po vstopu v EU načrtuje uvedbo finančne pomoči mlademu gospodarju ob prvem prevzemu kmetije. Ta sredstva bodo lahko pridobili mladi gospodarji, mlajši od 40 let, pri prvem prevzemu kmetije, pri čemer bo kmetija upravičena do te pomoči le v prvih petih letih po prevzemu in vzpostavitvi mladega kmetovalca kot nosilca kmetijskega gospodarstva. Po podatkih popisa kmetijskih gospodarstev iz leta 2000 je samo 20 odstotkov gospodarjev na slovenskih kmetijah mlajših od 35 let, kar 41 odstotkov pa jih je starejših od 55 let. Po podatkih evropskega sveta mladih kmetovalcev (CEJA) pa je v EU več kot 50 odstotkov gospodarjev kmetij starejših od 55 let, le 10 odstotkov pa jih je mlajših od 35 let. Poleg tega se v EU vsakih dvajset let število kmetov prepolovi, skupno število mladih kmetov v EU pa se je z 1,3 milijona leta 1979 zmanjšalo na 700.000 leta 1997.
But je na zaključni okrogli mizi, kjer je večina predstavnikov kmetijskih ministrstev evropskih držav podprla iniciative mladih kmetovalcev, poudaril, da mora predlagana reforma kmetijske politike slediti novim vrednotam, kot so večnamenskost kmetijstva, zdrava in varna hrana, razvoj podeželja in ohranjanje kulturne krajine, okolju prijazna kmetijska proizvodnja. Zelo pomembno vlogo pri uresničevanju teh ciljev bodo po njegovem prepričanju imeli tudi mladi kmetje.
