Čez tri tedne zdravniška stavka

Glavni odbor sindikata Fidesa je za 18. april napovedal stavko, ki bo trajala do izpolnitve stavkovnih zahtev. Delo zdravnikov bo v tem času omejeno na zakonski minimum, so soglasno sklenili na današnji izredni skupščini Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides.

Stavka bo preklicana če bo posebni tarifni del kolektivne pogodbe z zdravniki in zobozdravniki sklenjen do 17. aprila in bo vladna pogajalska skupina ponudila zadostna jamstva za to, da se bo novi plačilni sistem v javnem sektorju uporabljal od 1. maja dalje.

Na napoved bele stavke se je že odzval minister za javno upravo Gregor Virant, ki pravi, da napoved stavke ni nepričakovana, saj sta vladna in sindikalna stran še precej daleč narazen. Virant je dodal, da bo vlada storila vse, da do stavke ne bi prišlo, vendar poudarja, da vlada ne more pristati na tolikšno povišanje zdravniških plač, ki bi ogrozilo pravice bolnikov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, da bi se torej višje plače zdravnikov izplačale na račun pravic bolnikov.

Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič se zaveda problematike plač zdravnikov in medicinskega osebja in se tudi strinja, da so njihove plače glede na naravo dela neprimerne, a s stavko se ne strinja. Če pa je do njene napovedi že prišlo, verjame, da je na obeh straneh dovolj razumnih ljudi. Kot je dejala, verjame v dogovor in odpoved stavke.

Načeti živci zdravnikov

"Tega dne si nismo želeli, še manj si želimo dne, ko se bo začela stavka. A ko nam izbijejo iz rok najmočnejše orodje, to so argumenti, imamo edino ustavno pravico, da pokažemo zobe," je po izglasovanju stavke poudaril predsednik Fidesa Konrad Kuštrin.

Dodal je, da "smo se o tem samoupravnem sporazumu o plačah pogajali tako dolgo, da so resno načeti naši živci. To kaže tudi njihovo neodgovornost do državljanov. Če smo to zdržali, bomo zdržali še marsikaj. Smo v situaciji, v katero smo bili pahnjeni in to je zadnji čas, da kaj naredimo. Nismo sami izbrali časa predsedovanja EU in predvolilnega časa za tako potezo. V to smo bili pahnjeni. To je zadnji čas, ki ga moramo izkoristiti," je konferenco zaključil Kuštrin.

"Ne more se čez zdravniške hrbte in hrbte bolnikov reševati celoten javni sistem. Odgovornost vlade za ureditev sistema je v tem trenutku kritična. Če ne bo ukrepala, se bodo zdravniki odločali sami. Vlada mora vedeti, da ni dobro, če bolnika zdravi utrujen in nezadovoljen zdravnik," pa je opozorila članica glavnega odbora Fidesa Gordana Živčec Kalan.

"Vladi bomo dali dovolj časa, da bo prisluhnila našim zahtevam," je poudaril predsednik sindikata Kuštrin. Poudaril je, da ne želijo spraviti v stisko bolnikov, ki z njihovimi pogajanji z vlado nimajo nič.

Kuštrin je opozoril, da bodo morali s svojimi zahtevami nadaljevati tudi ko dosežejo dogovor o plačah. Da se določijo tudi kadrovski in časovni normativi. Tako se bo namreč končno pokazalo, da je zdravnikov premalo in da delajo hitro, je še dejal Kuštrin.

'Sramotno nizke plače'

Glavna opozorila sindikalnih zastopnikov iz slovenskih zdravstvenih ustanov na današnji izredni konferenci zdravniškega sindikata Fides so se nanašala na po njihovih besedah "sramotno nizke plače" ter na hudo preobremenjenost. Številni govorci so izpostavili primerjavo med obremenitvami in plačami zdravnika ter visokošolskega učitelja.

"Najnižja plača zdravnika specialista je 7,5 evra na uro, najvišja pa 10,5 evra na uro. Strojevodja ima višjo plačo od zdravnika specialista," je v svojem nastopu opozoril sindikalni zastopnik Fidesa v Splošni bolnišnici Maribor Boris Rižnar.

"Operativnih zdravnikov v Sloveniji je 4500, manjka pa jih 2000. Matematika torej pravi, da nam je treba plače dvigniti za 100 odstotkov, ne za 30, glede na to, da opravimo za 100 odstotkov več dela. Če v javnem sektorju take plače niso možne, potem je treba iti izven javnega sektorja in delati za javni sektor," je še dejal.

Predsednica odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije Sabina Markoli je dejala, da je v zdravstvu sredstev dovolj, le razporejena so nepravilno. Prejšnji predsednik uprave Vzajemne je imel šestkrat večjo plačo kot zdravnik, a kdo opravlja bolj odgovorno delo, se je vprašala Markolijeva in ob tem izpostavila, da "med 100 najbogatejšimi Slovenci ni ne zdravnika ne zobozdravnika".

Opozorila je na dobičke, ki jih kujejo zdravstvene zavarovalnice. Po njenih besedah so na eni strani zavarovalnice z dobičkom, na drugi strani pa premalo plačani izvajalci zdravstvenih storitev in uporabniki, ki morajo čakati na storitve.

Sindikalni zastopnik v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana Božidar Visočnik je dejal, da so kolegi v UKC "zgroženi nad pogajanji v javnem sektorju, ker se stvari nikamor ne premikajo. Zdravniki smo potrpežljivi, si pustimo veliko nalagati. A prišel je čas, da naredimo temu konec. Kolegi v UKC so enotni, da je stavka edina možnost. To je skrajni ukrep, ki si ga ne želijo, a jih je vlada prisilila v to s svojo neaktivnostjo". Razmerje 1:3 med zdravniško plačo in povprečno plačo je po mnenju Visočnika minimum, kar lahko zahtevajo.

Dimitrij Kuhelj, prav tako iz UKC Ljubljana, pa je opozoril, da zdravniki iz UKC že odhajajo v tujino, v zasebništvo in na delovna mesta, kjer ne dežurajo, "ker ne morejo več".

"In potem imamo visokošolskega učitelja, ki dobi mojo mesečno plačo za devet ur in pol dela tedensko. Želimo le pošteno plačilo za svoje delo. Imamo le še dostojanstvo in ne bomo barantali. Zahtevamo tri povprečne plače in nič drugega," je bil odločen Kuhelj.

Sindikalna zastopnica iz Splošne bolnišnice Brežice Nataša Požar je predvsem opozorila na vedno večji odliv slovenskih zdravnikov v tujino, ker tukajšnjih pritiskov ne zdržijo več. Izpostavila, da je v Veliki Britaniji veliko zanimanje za slovenske zdravnike in da že mnogi razmišljajo o selitvi.

Član Fidesove pogajalske skupine, specialist kirurg iz Splošne bolnišnice Izola Gregor Ravnik pa je nezadovoljstvo zdravnikov s plačami ponazoril s svojo. Kot je navedel, je za februar prejel plačo 2254 evrov. V tem mesecu je skupaj opravil 305 delovnih ur, poleg rednih ur še dežurstva. Povprečna plača v mesecu februarju pa je znašala 1400 evrov za 164 delovnih ur, kolikor jih je bilo v tem mesecu. "Če greš gledat delovne ure, sta povprečna plača in in moja plača enaki."