Hrvaška spletna stran Jutarnji.hr je objavila dokumente iz leta 1992, ki naj bi dokazovali, da je Slovenija izdala izrecno navodilo za sistematično odvzemanje vseh osebnih dokumentov tujcem v Sloveniji. Ti tujci pa so bili iz republik nekdanje skupne države.
"Stotine izbrisanih bo tožilo Slovenijo in zahtevalo milijone evrov odškodnine,“ poroča spletna stran. Izbrisani naj bi imeli dokument, ki dokazuje, da je bila izdana odredba, ki pravi, da se tujcem odvzamejo osebni dokumenti. Dopis je bil izdan 27. februarja 1992.
Jutarnji poroča, da izbrisani od Republike Slovenije zahtevajo odškodnino zaradi izgube premoženja, osebnega dohodka, socialnih pravic in vseh nadomestil, ki so jih izgubili z izbrisom. "Z izbrisom so prek noči postali tujci brez pravic v državi, v kateri so živeli tudi desetletja,“ piše stran.
Omenjena spletna stran ocenjuje, da bi to Slovenijo lahko stalo tudi 425 milijonov evrov. Do zdaj naj bi neka odvetniška pisarna prejela že nekaj sto izjav, na podlagi katerih bodo v imenu posameznika ali družin vložili tožbo zoper Slovenijo.
V Sloveniji obstajata dve struji izbrisanih: Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije, s Perakom na čelu, in Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov (CIIA), ki jo vodi Aleksander Todorović.
Do konca letošnjega leta bo okoli 700 oseb predalo tožbe, je za Jutarnji povedal "predsednik združenja izbrisanih Ristan Ristanović". "Novo štetje je pokazalo, da je izbrisanih 25.276. To so ljudje, ki so že v sedemdesetih oziroma osemdesetih letih imeli prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Ostali pa so brez stanovanj, služb, dohodkov, otroških dodatkov,“ je dejal Ristanović, ki je ob vprašanju o spravnih besedah slovenske vlade le zamahnil z roko.
"Opozorila opozicije, da bi izplačila odškodnin lahko povzročila finančni zlom države, je slovenski premier Borut Pahor zavrnil z besedami, da dejstvo, da je bil izbris nezakonit, ne vzpostavlja odškodninske odgovornosti," poroča Jutarnji.hr in dodaja, da se izbrisani ne strinjajo s Pahorjem, saj imajo dokaz, da je bilo to načrtno dejanje oziroma papirnati genocid.
"Koliko bo kdo zahteval, je odvisno od vsakega posameznika. Nekateri bodo zahtevali 10, drugi 20, nekateri pa 200 tisoč evrov. Mislim, da smo težki dva slovenska proračuna,“ je zaključil Ristanović, ki je označil dodeljevanje statusa za nazaj za čisto kozmetiko. "Izbrisani so pred dvema tednoma na Ustavno sodišče vložili tožbo, v kateri zahtevajo, da se zoper takratne člane vlade sproži postopek zaradi kršenja človekovih pravic,“ zaključi Jutarnji.hr.
Jutarnji.hr v članku tudi citira del dokumenta: "Z iztekom roka iz 81. člena zakona o tujcih začnejo z 28. februarjem 1992 za vse državljane drugih republik, ki niso zaprosili za državljanstvo Republike Slovenije, veljati določbe zakona o tujcih. Vsem tem je zato potrebno s tem datumom pričeti urejati njihov status. (...) Vzporedno s tem naj se prične tudi razčiščevanje evidenc. V tem času je realno pričakovati številne probleme v zvezi z osebami, ki bodo z 28. februarjem 1992 postali tujci. Opozarjamo vas, da listine, ki jih posedujejo, tudi če so izdane od pristojnih organov v naši državi in so še veljavne, zaradi spremenjenega statusa teh oseb, zanje ne veljajo več."
KOMENTARJI (83)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.