"V petek sem znova doživel 15. marec 2006," štiri leta po tistem, ko so ga na Oražnovi ulici v Ljubljani trgali trije bulmastifi pripoveduje Stanislav Meglič. "Mislm, da je ni sram! Da je ni sram!" še nadaljuje Meglič, ki govori o Dei Baričevič, sestri pokojnega zdravnika Saša Baričeviča, ki so ga pred 20 dnevi do smrti ogrizli njegovi trije psi.
Ti psi so namreč, kot je znano, marca 2006 napadli Stanislava Megliča, ki je pri tem dobil hude poškodbe. Njegov postopek na sodiščih še vedno ni končan. Danes je zanikal trditve Baričevičeve, da je po napadu zavračal njihove obiske in njihova opravičila.
"Nihče, nihče se ni oglasil pri meni. Nihče ni mene kontaktiral. Tudi gospa Dea Baričevič se ni opravičla," pojasnjuje.
Še več, zdaj ga Baričevičeva napada tudi z lažmi v tedniku Mladina. Da se je Meglič takratni lastnici psov Zori Roter postavil za hrbet in fotografiral. Psi pa naj bi to razumeli kot napad na gospodarico in jo branili. "Nisem se še niti približal, tako da, ne vem, zakaj so psi napadli, in dejansko z ničemer nisem izzival tega napada. Z ničemer," poudarja.
Je pa zato grozljiv spomin na nečloveško prvo reakcijo lastnice. Meglič pravi, da mu ni nudila prve pomoči, jih ni skušala odvrniti od napada, temveč je šla v hišo poklicat odvetnika.
Zastopal jo je Miro Senica, ki je v soboto za Dnevnik glede tega izjavil: "Bila je le kakovostna odvetniška storitev, pri vračanju psov ni bilo vplivanja ... mi smo v osnovi zelo pošteni ljudje," je govoril za časopis. A obstaja dokument, v katerem Senica veterinarski upravi in državi grozi s tožbami, če bulmastife usmrtijo.
In medtem Dea Baričevič Stanislavu Megliču še danes ponuja le 20.000 evrov odškodnine, "ne pa neke enormne".
KOMENTARJI (265)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.